- Ležeče ali vsaj globoko sajenje: sadike paradižnika posadimo globoko; nič jim ne škodi, če jih posadimo globlje, kot so rasle v lončkih. Na steblih paradižnika so dlačice, iz katerih v zemlji poženejo nove korenine. In več ko ima paradižnik korenin, več bo lahko vsrkal hranil in vode. Nekateri priporočajo ležeče sajenje: paradižnik nežno upognemo in posadimo v jarek tako, da je steblo delno zasuto.
- Na gredo, na kateri bomo imeli paradižnike, zgodaj spomladi posejemo grah, kasneje lahko tudi nizek fižol. Stročnice zemljo obogatijo z dušikom, kar paradižniku zelo prija.
- Takoj, ko začne paradižnik cveteti, ga oskrbimo s kalcijem (glej članek Kalcij za zdrave paradižnike in bučke) in magnezijem (uporabimo Epsomsko sol). Preventiva je vedno boljša kot kurativa.
- Iz najboljših rastlin si pripravimo klone za nove sadike. Močne zalistnike odrežemo z matične rastline, jim odstranimo spodnje liste in jih postavimo v kozarec z vodo, da poženejo korenine. Na ta način si brezplačno pripravimo nove sadike, ki bodo obrodile, ko bodo prve sadike opravile svoje delo.
- Paradižnikov raje ne zalivamo zelo pogosto, varčno in od zgoraj (pri čimer jim zmočimo liste), pač pa raje bolj poredko, temeljito in globoko v tla. Zalivamo jih samo 1 do 2 x na teden, takrat pa obilno (količina vode naj bo 3 do 5 l na paradižnik). Količina vode je odvisna od tega, katera sorta paradižnikov imamo (mini, grmičaste ali stebelne) in tudi od tega, kam so posajeni (v rastlinjak, visoke grede ali na vrt), z zastirko ali brez.
- Ne obrezujte grmičastih paradižnikov. Grmičaste sorte imajo omejeno rast in količino plodov. Ko dosežejo polno velikost, ne rastejo in ne obrodijo več. Pri determiniranih (grmičastih) sortah odstranjujemo samo bolne in poškodovane liste, pri indeterminiranih (stebelnih) sortah pa tudi zalistnike.
- Plodove poberemo, ko se obarvajo, ni treba čakati na polno zrelost. S tem rastlino razbremenimo, plodovi pa zato ne bodo nič manj okusni. Dozorijo naj na okenski polici. Ta način je za rastlino koristen še zlasti v obdobju močnega deževja in hude vročine, ko je rastlina močno obremenjena.
- Na koncu sezone paradižnike prisilimo k zorenju tako, da jih 2 do 3 tedne pred zmrzaljo nehamo zalivati in jim z lopatko delno poškodujemo korenine (zapičimo jo v tla ob steblu). S tem pospešimo zorenje.
- Plodove shranimo v presejan pepel: v kartonasto škatlo izmenično nalagamo plast paradižnikov in plast presejanega pepela. Tako shranjeni paradižniki se obdržijo zelo dolgo.
Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:
O homeopatiji za rastline: