Kam so izginili rdeči polži?

Po lanski invaziji rdečih španskih lazarjev na Zaplani sem pričakovala, da bodo letos še bolj preplavili vrt in okolico hiše.

Oborožena z znanjem in izkušnjami sem jih bila letos pripravljena pričakati iz oči v oči. Pa nič. V okolici hiše sem pogosto srečala velike vrtne polže s hišico in črne lazarje. Obojih sem vedno vesela, saj sta naši avtohtoni vrsti in pomemben del biotske raznolikosti. Španski lazarji pa kot da bi se pogreznili v zemljo! Ni jih bilo spomladi, niso se pojavili poleti in tudi zdaj, ko se poletje bliža jeseni, jih od nikoder ni. Pričakovala sem jih vsaj v kompostu, ki sva ga stresla iz kompostnika, da bi ga porabila na dvignjeni gredi – pa nič.

V vsej letošnji sezoni sva videla samo dva primerka.

Ne vem, kaj je povzročilo njihovo izginotje. Upam pa, da vsaj nekoliko tudi vse, kar sem počela v zvezi z njimi:

• Sadike sem, še preden so šle na vrt, poškropila in zalila s homeopatskim pripravkom Helix tosta.
• Rastline na vrtu, še posebej vse mlade, sem zaščitila z izdelkom Vrt brez polžev.
• Če sem med delom na vrtu naletela na katerega od njih, je zaključil svojo pot v loncu s kropom.
• Ponoči sem vrt in okolico hiše pregledovala z baterijo, jih nabirala v vedro, nato pa polila s kropom.
• Goščo sem naslednje jutro polila po robu parcele, ki meji na travnik pod nami. Vedela sem, da so prve izvidnice španskih lazarjev pred letom ali dvema prišle prav od tam.

… in tudi vse tisto, kar nisem:

• Nisem jih nosila v gozd, da bi jih tam izpustila.
• Nisem jih hranila s polento ali kakšno drugo poslastico.
• Nisem si delala utvar, da so itak samo polžki in da bo sobivanje z njimi možno.
• Nisem samo upala, da se bodo sčasoma že unesli in nehali uničevati vse na njihovi poti, ampak sem se jih lotila odločno in z vsemi topovi.

Kaj se je zgodilo? Se bodo vrnili? Ne vem. Zanima me, ali ima še kdo takšno zanimivo izkušnjo.