Ohranjanje zdravja paradižnikov

Rastlinjak je poln paradižnikov, ki so bogato obrodili. Sadike sem vzgojila sama. Ker jih je bilo zelo veliko, sem jih kar precej tudi podarila. Prepričana sem bila, da imam domače seme sorte San Marzano, a sem se očitno uštela. Videti so, kot bi se San Marzano poročil s sorto Marmande. A ker sta obe sorti visokostebeni in mesnati, odlični tako za solate kot za mezge, se ne sekiram kaj dosti. Rastline, ki rastejo v rastlinjaku, so izjemno visoke, višje kot tiste, ki rastejo na prostem. Plodovi so veliki, mesnati in zelo okusni. Pod njimi raste nekaj sadik bazilike, ki jo dodamo paradižnikom pri pripravi mezge. Nekaj težav sem imela z gnilobo na muhi, a smo jo hitro rešili z dodajanjem kalcija. Med rastjo so redno dobivali doze Epsomske soli in biooglja, vsake toliko sem vznožje stebel obsula s kompostom.

Sprva sem odstranjevala zalistnike, a sem kasneje to opravilo opustila. Sproti sem odstranjevala liste, ki so se mi zdeli sumljivi (rumene lise so lahko znak pomanjkanja hranil, npr. magnezija itd., lahko pa tudi prvi znak bolezni).

Uspelo mi jih je ohraniti zdrave. Redno so dobivali Natrium sulphuricum C30 (preventivno na nekaj tednov), enkrat sem jih zalila s Siliceo C200 in (kolikor se spomnim, tudi samo enkrat) s Carbo vegetabilis C30. Carbo vegetabilis uporabimo  za preventivo pred pozno plesnijo, pa tudi za zdravljenje, ko paradižnike napade hitra in sicer pogubna glivična bolezen poznega poletja in jeseni. Ker nisem odstranjevala novih poganjkov, ampak samo stare liste, ki so se mi zdeli sumljivi, so rastline še vedno močno obraščene in bogato rojevajo plodove.

S podporo s homeopatijo in Epsomsko soljo bom nadaljevala vse do pozne sezone. Čez nekaj tednov jim bom odstrigla vrhove, da bodo imeli dovolj moči za dozorevanje zadnjih plodov.

Za zimsko zasaditev rastlinjaka pa se bom sedaj lotila vzgoje sadik blitve, solat in kitajskega zelja. Neposredno v rastlinjak bom posadila nizek fižol, da bo povrnil dušik, ki ga je porabil paradižnik, v tla.