Zgodba o sladkem krompirju

Zgodba o sladkem krompirju je tipična zgodba o tem, kako narobe lahko razumemo nasvet, da je treba rastline pognojiti, če hočemo imeti dober pridelek. V primeru sladkega krompirja je napačno razumevanje tega pojma vstopnica za uboren ali nikakršen pridelek.

Sladek krompir ni sorodnik navadnega krompirja, saj ne sodi v družino razhudnikov, pač pa slakov. Če ne prej, to opazimo takrat, ko zacveti, saj je njegov cvet zelo podoben slakovemu.

Vzgoja sadik sladkega krompirja je zelo preprosta

Pred dobrima dvema mesecema sem gomolj sladkega krompirja do polovice vkopala v zemljo v cvetličnem lončku, ga nato pridno zalivala in ko sem se že resno spraševala, če sploh bo kaj z njim, opazila drobne poganjke, ki so začeli rasti iz njega.

Ko je posamezen poganjek dosegel dolžino 8 do 10 cm, sem ga previdno odtrgala in postavila v kozarček z vodo (da je pognal koreninice) ali pa ga posadila v lonček z zemljo (če je že imel koreninice).

Tako sem sčasoma pridelala okoli petnajst sadik sladkega krompirja.

Ker je sladek krompir rastlina toplega podnebja, na prosto ne sme pred sredino maja. V rastlinjaku bi zasedel preveč prostora, zato bo moral biti na vrtu. Resnici na ljubo, danes (22. maja) še vedno raste v svojih lončkih, saj je vreme hladno in se mi nikamor ne mudi z njim, pa tudi prostor zanj še vedno ni pripravljen. Kovačeva kobila, pač.

Medtem ko sem čakala, če sploh bo kaj z njim, sem se lotila zbiranja podatkov o tem, kam naj ga posadim in kakšne pogoje potrebuje za čim boljši pridelek. Posnetkov o gojenju sladkega krompirja na YouTubu je veliko, a žal si nasveti pogosto nasprotujejo. Kar nekaj časa je trajalo, da sem iz zmešnjave informacij izluščila pomembne, predvsem pa preverjene in uporabne.

Takole:

• Kaj je boljše – gojenje sladkega krompirja v posodah, v visokih gredah ali na gredah na vrtu?

Odgovor: odvisno od tega, koliko prostora imamo. Na manjših vrtovih je gojenje v posodah (veliki lonci ali sodi) primernejše, saj bomo tako porabili manj prostora. Vendar morajo biti posode dovolj velike, na dnu morajo imeti tudi luknje za odtekanje odvečne vode. Volumen posode mora biti vsaj 60 l. Vsebina posod se tudi hitreje izsušuje kot zemlja na vrtu, zato moramo redno skrbeti za enakomerno oskrbo z vodo. Pomanjkanje vode ali neenakomerna oskrba z njo zelo zmanjša pridelek sladkega krompirja.

• Ali je treba sladek krompir pognojiti, in če, koliko in s čim?

To vprašanje je zelo zanimivo. Na internetu sem našla veliko nasvetov v smislu: če sladkega krompirja ne boste obilno pognojili, ne boste imeli pridelka. Večina ljudi z »gnojenjem« razume dodajanje gnoja ali komposta, skratka dušika ali pa uporabo NPK gnojil (dušik, fosfor in kalij). V primeru sladkega krompirja je to slab nasvet! Zelo zanimiv je bil posnetek nadobudnega vrtičkarja, ki je sadike sladkega krompirja posadil kar v kompostni kup (resnici na ljubo sem sprva tudi sama imela enako idejo). Pognali so mnogoštevilni in čudoviti listi, zato je bilo razočaranje še toliko večje, ko je čez nekaj mesecev odkopal kompostni kup. V njem ni bilo skoraj nobenega gomolja sladkega krompirja. Zakaj? Ker sladek krompir ni razhudnik, ampak spada v družino slakov. Ti pa ne marajo obilice dušika, celo ne prenesejo ga. Veste, kje raste slak? V uborni, revni zemljici, ne pa v z dušikom bogati. Sladek krompir ima rad fosfor (kot vse cvetoče rastline) in kalij (kot fižol). Uporabimo lahko homeopatski pripravek Phosphorus (za fosfor) in Kalium (za kalij); veliko kalija je tudi v pepelu, ki ga na vrt dodajamo zelo varčno (zaradi obilice pepela bo zemlja postala preveč bazična). Nazadnje sem naletela na zelo zanimiv posnetek, katerega avtorica je imela hude pomisleke, ali naj ga sploh objavi, ker se je bala, da jo bodo različni »strokovnjaki« za pridelavo sladkega krompirja popljuvali, da čveka neumnosti. S poskusi je namreč ugotovila, da sladek krompir najbolje uspeva in ima največji pridelek, če ga ne sadimo v zemljo, ampak v sekance. Kar je po svoje zelo logično: sekanci imajo obilico ogljika in primanjkljaj dušika. Nad sekanci je bila navdušena tudi zato, ker je bilo pobiranje gomoljev iz zastirke iz sekancev zelo lahko, gomolji pa niso bili umazani od zemlje. Točno tako bodo letos rastli tudi moji sladki krompirji. Posadila jih bom s koreninsko grudo in na mesto sajenje bom dodala še malo zemlje (da se po sajenju sadike ne bi preveč izsušile, saj sekanci težko zadržujejo vodo). O uspehu bom poročala v enih od naslednjih Novic z Gajinega vrta.    

• Kako je z zalivanjem?

Oskrba z vodo mora biti redna in enakomerna, še zlasti takoj po sajenju. Kasneje si rastlina z zastirko iz lastnih listov sama pomaga pred izsuševanjem.

• Kako pripravim gredo za sladek krompir?

Preprosto: neposredno na tla nasujemo sekance koliko mogoče na debelo (a ni treba več kot 60 cm na debelo).

• Kdaj ga poberem?

Ne prezgodaj in ne prepozno. Pravi čas za pobiranje najlažje določimo tako, da izkopljemo nekaj gomoljev izpod ene od rastlin. Če najdemo še veliko tankih, nerazvitih korenin, čas še ni pravi. Vendar ne čakamo predolgo: če pustimo zrele gomolje predolgo v tleh, bodo začeli točkovno gniti, pridelek bomo težje uskladiščili pa tudi obrezati ga bo treba.