Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bom vsakič predstavila enega od njih. Tokratni nasvet je s strani 123 in ima naslov: “Ne obirajte listov od paradižnikov!”
“Pri nas je še splošna tista slaba navada, obirati liste od paradižnikov, češ da pridejo plodovi bolj na solnce in da potem prej dozorijo. To je popolnoma napačno ravnanje. Surove rudninske snovi, ki jih rastlina sprejema po koreninah iz zemlje, ne gredo kar naravnost v plodove, ampak najprej v liste, kjer se predelajo v organsko tvarino (škrob, sladkor itd.), od ondod gredo te predelane snovi v plodove, kjer se kopičijo v obliki sladkorja, kisline, staničnine itd. Če torej liste potrgamo, oropamo rastlino najvažnejšega organa in je popolnoma izključeno, da bi mogli plodovi na ogoljenih rastlinah pravilno zoreti. Možno je, da pordeče, toda so brez prave vsebine in brez okusa – torej skoraj neporabni. Slaba navada še zelenim rastlinam odstranjevati liste je udomačena tudi pri nekaterih drugih vrtnih in celo poljskih rastlinah. Po vrtovih obirajo zeleno, zelje in druge kapusnice, korenje, peteršilj itd., po polju krompir, koruzo itd. – povsod pa s pretvezo, da se bo zato kak drug del rastline bolj redil ali pa prej dozorel. Ko bi pazili, bi se v vsakem takem primeru prepričali, da se doseže uprav nasprotno, noben organ se ne more razvijati, ako rastlina nima listov in noben plod, najsibo paradižnik ali krompir ali koruza, ne more brez listov normalno zoreti. Pozori le prisiljeno, na veliko škodo njegovi vsebini. Listi se smejo obirati z rastline le tedaj, ko začno bledeti ali rumeneti. Tedaj so svoj posel opravili in rastlina sama pokaže, da jih ne potrebuje več.”
P.S. Moja opomba: nasvet govori o listih in ne o zalistnikih. Zalistniki so majhni poganjki, ki zrastejo v stiku med paradižnikovim steblom in vejo. Če te pustimo, se paradižnik pogosto razraste v nepregledno zmešnjavo stebel in vej. Zalistnike je zato smiselno redno odstranjevati. Najbolje je, če jih odščipnemo, ko so majhni (manj kot 2,5 cm), da je rana čim manjša.
Naslednji nasvet, ki bo objavljen v avgustovskih Novicah iz Gajinega vrta, ima naslov: “Uspešen način zatiranja voluharja.”
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline:
Evo, končno potrditev mojih dvomov, zakaj naj bi jih odstranjevala. Vedno se mi je zdelo, da če ne bi imeli svoje funkcije, jih najbrž ne bi bilo na rastlinah 😉 . Edino, če je vreme res zelo nevarno za plesen, se mi zdi smiselno kakšnega odrezati, da se rastline hitreje posušijo in so bolj zračne.
Krasno Bojca, tudi jaz se strinjam s tem, da je potrebno odstranjevati samo liste, ki so rumeni, pikasti, … Tako delam pri kumarah, paradižniku, bučkah, zelju, solati,… sem pa skoraj vsak dan na vrtu in pregledam kako in kaj. Hvala za tvoje čudovite nasvete in pisanje. Rada jih preberem.