Plevel – indikator stanja zemlje

Pleveli so pokazatelji stanja zemlje

Pleveli so lahko nadloga ali blagoslov, odvisno, skozi katera očala gledamo nanje. Ena od definicij plevelov je: »Plevel je rastlina, za katero (še) ne vemo, kako bi jo lahko uporabili.« Po drugi definiciji pa je plevel rastlina, ki raste tam, kjer nam ni to ne ustreza. Torej bi bil lahko plevel tudi vrtnica, če bi rastla na polju žita.

Dokaz, da je rastlina lahko plevel ali pa tudi ne (odvisno od tega, kdo ga gleda), je tolščak, ki se je zelo uspešno razširil na našem in na sosednjih vrtovih. Sosedje so ga s trudom izkopavali in metali z vrtov, mi pa smo svojega z veseljem pojedli (saj vsebuje tudi dragocene omega-3 maščobne kisline, ki jih nujno potrebujemo, najdemo pa jih sicer predvsem v ribah).

Tudi, če jih ne moremo pojesti, pleveli niso le nebodigatreba. Z njihovo pomočjo lahko ugotovimo, v kakšnem stanju je prst. Potrebujemo le nekaj časa za opazovanje in seznam, kateremu plevelu ustreza katero okolje. S pomočjo teh informacij lahko izboljšamo stanje svoje prsti, v kateri bomo lahko potem vzgojili več in bolj zdrave rastline.

Z izboljševanjem prsti se na naraven način in brez posebnega dodatnega truda znebimo trdovratnih plevelov; v drugačni prsti, ki jim ne bo več ustrezala, pač ne bodo več uspešno rastli. Tak način izkoreninjanja plevelov je naraven, nenevaren, neškodljiv in najbolj učinkovit – ter v diametralnem nasprotju z zatiranjem plevelov s pomočjo herbicidov, a katerimi trajno poškodujemo okolje, in pomorimo ne le neželene plevele, pač pa tudi mnoge druge organizme. Glifosat, ki ga žal uporabljajo tudi v urbanih okoljih (v Ljubljani, vir: http://www.delo.si/novice/okolje/glifosat-pod-drobnogledom-manj-plevela-vec-raka.html), z le enim škropljenjem pomori polovico deževnikov v tleh. Kakšno opustošenje, si lahko predstavljate, povzroči nekajkratno škropljenje.

Prav zato je vedenje o tem, v kakšnem okolju uspevajo pleveli, uporabno z obeh vidikov:

1. če bi se radi znebili trdovratnih plevelov, bomo to najlažje naredili tako, da bomo spremenili stanje prsti (npr. dodamo ji element, ki ji primanjkuje, ali spremenimo pH vrednost prsti, ali strukturo prsti).
2. s pomočjo plevelov lahko postavimo diagnozo, v kakšnem stanju je prst, na kateri rastejo. Na podlagi teh informacij se lahko odločimo, kako bomo svojo prst izboljšali.

Pleveli so torej lahko vzrok za glavobol, lahko pa tudi v veliko pomoč, ko ugotavljamo, v kakšnem stanju je zemlja.

Kaj nam povedo pleveli

Na spodnjem seznamu je nanizanih veliko plevelov, pri vsakem pa je navedeno tudi, kateri presežek ali pomanjkanje hranil jim najbolj ustreza. Na osnovi tega, katere plevele imamo oziroma katere njihove kombinacije se pojavljajo pri nas, lahko sklepamo o tem, katerih hranil je dovolj, preveč ali premalo. Če se hočemo plevelov znebiti oziroma ustvariti takšna tla, da bomo v njih lahko gojili tiste rastline, ki si jih želimo, moramo nadomestiti manjkajoče elemente oziroma vzpostaviti ravnovesje. To lahko naredimo s homeopatskimi pripravki (npr. s pripravkom Cuprum metallicum bomo dodali baker, s Calcium carbonicum pa kalcij), s pomočjo za 24 ur v vodi namočenih rastlin, ki vsebujejo obilo določenega elementa (npr. gabez vsebuje veliko kalija, preslica silicija itd.) ali z domačimi pripravki (npr. z posušenimi jajčnimi lupinami, ki jih stolčemo v prah).

1. Pleveli nam povedo, katera hranila nam manjkajo v zemlji:

Pleveli z rdečkastimi koreninami, npr. RDEČEKORENASTI ŠČIR (Amaranthus retroflexus), kažejo na to, da je razmerje med železom in manganom v prsti neuravnovešeno (da je enega ali drugega preveč glede na njuno idealno vzajemno razmerje). Običajno to pomeni, da je v prsti preveč železa ali premalo mangana. Prav tako pa kaže tudi na to, da je v prsti zelo veliko kalija in mangana in malo fosforja in kalcija.

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=209764

PLAZEČA PIRNICA (Elytrigia repens) kaže na neustrezno razmerje med železom in manganom. 

Vir slike: Rasbak – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=170853

Na pomanjkanje kalcija v tleh lahko kažejo naslednje rastline:

• – JASMINOVA TROBLJA (Campsis radicans)

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=474925

• – KOPRIVA (Utica dioica)

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=369351

• – NJIVSKA PRESLICA (Equisetum arvense)

Vir slike: H. Zell – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=9873093  in

• – BRESKOVOLISTNA DRESEN (Polygonum convolvulus)

Vir slike: By Aung – Own work, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2688772

NAVADNI REPINEC (Arctium lappa) kaže na nizek nivo kalcija, ter visok nivo kalija

Vir slike: CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=261363

KODRASTOLISTNA KISLICA (Rumex crispus) ima rada zbita tla, malo kalcija in zelo veliko magnezija in fosforja.

Vir slike: Isidre blanc – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=37825556

BELA METLIKA (Chenopodium album) raste v tleh z malo fosforja in veliko kalija.

Vir slike: Hugo.arg – Own work, GFDL, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=3135124

GLAVINEC (Centaurea maculosa) uspeva v tleh z malo kalcija, humusa in nizkim nivojem fosforja.

Vir slike: Kristian Peters — Fabelfroh 08:50, 2 November 2006 (UTC) – photographed by myself, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=1332378

TRAVNIŠKA IVANJŠČICA (Chrysanthemum leucanthemum) ima najraje tla z malo fosforja, veliko kalija in magnezija.

Vir slike: Isidre blanc – Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=37490774

II.                Vrste tal in pleveli

Pleveli nam povedo tudi to, kakšen tip zemlje imamo: mokra/vlažna tla, suha/peščena, težka/glinasta tla, trda/zbita tla, osiromašena/nerodovitna tla, rodovitna/dobro odcedna/humusna tla, kisla tla, bazična tla. Vrst zemlje je še veliko več, a bo za naš namen ta pregled dovolj obširen. Pogledali bomo samo najbolj pogoste vrste zemlje in plevelov, ki uspevajo v njih.

Slabe zemlje je veliko vrst. Spekter slabe prsti je obširen: od vlažne, slabo odcedne prsti, do suhe, peščene prsti. Sem spada tudi težka glinasta zemlja, ki jo je težko obdelovati in duši korenine, in trda zbita zemlja. Celo rodovitne prsti seveda niso povsem brez plevelov, saj je naloga plevelov kot prvobitnih pionirskih rastlin, da zaščitijo zemljo in življenje v njej pred vplivom vremena. Nekateri pleveli rastejo povsod, tudi v zelo rodovitni in kakovostni prsti – takšen je regrat. S pomočjo takšnih plevelov si pri diagnozi stanja prsti zato ne moremo kaj dosti pomagati. Poglejmo podrobneje, kateri pleveli so značilni za posamezne vrste prsti:

1.      Mokra/vlažna tla

mah, dresnik, navadna zvezdica, srakonja, bršljanasta grenkuljica, vijolice, šaš

2.      Suha/peščena tla

navadna kislica, pegasti badelj, jetičnik, navadna regačica, navadni rman, kopriva, ščir

3.      Težka glinasta tla

trpotec. kopriva, plazeča pirnica

4.      Trda zbita tla

navadna zvezdica, plezajoča lakota, dresnik, navadna regačica, slak, regrat, kopriva, trpotec

5.      Osiromašena/nerodovitna tla

rman, travniška ivanjščica, divje korenje, drobnocvetni lučnik, ambrozija, navadni komarček, pegasti badelj, trpotec, pelin, regrat, srakonja, detelja

6.      Rodovitna/dobro odcedna/humusna tla

lisičji rep, navadni potrošnik, navadna črna meta, regrat, navadni tolščak, bela metlika

7.      Kisla tla

travniška ivanjščica, trpotec, dresnik, navadna kislica, mah

8.      Bazična tla

divje korenje, navadna zvezdica, navadni potrošnik