Oznaka: škodljivec

Posted on by

Nasvet iz leta 1934: “Ajda odžene ogrce majskega hrošča.”

V zborniku Sadjar in vrtnar iz leta 1934 lahko na strani 29 preberemo tale zapis:

Ajda sredstvo zoper ogrce
“V nemški reviji “Kosmos” beremo, da se je po mnogoletnih skušnjah izkazala ajda za izvrstno sredstvo zoper ogerce. Dognali so, da ajdovih korenin ogerci ne marajo in da na zemljišču, posejanem z ajdo, med katero ni drugih rastlin, poginejo od lakote vsi ogerci, ki so v zemlji. Na Poljskem uporabljajo to sredstvo, da ogercev očistijo večje ploskve, preden jih pogozdijo. Drevesničarjem bi utegnila ta skušnja posebno prav priti, da bi očistili zemljišča, ki jih namerajajo drugo leto zasaditi z divjaki. V že obsoječe nasade pa bi ne kazalo sejati ajde, ker bi s tem prisilili ogerce, da bi še huje pritisnili na sadno drevje.”

Ker je ajda tudi odlična rastlina za zeleno gnojenje, vam priporočam, da jo posejete povsod tam, kjer sumite na težave z ogrci, pa tudi povsod tam, kjer si želite izboljšati kakovost svoje zemlje (za zeleno gnojenje). Da se rešimo ogrcev majskega hrošča, uporabimo tudi homeopatski pripravek Bacillus thuringiensis, po njem pa še Siliceo (za krepitev rastlinskega tkiva). Vsi tisti, ki ne želijo ali ne morejo posejati ajde, pa lahko uporabijo homeopatski pripravek Fagopyrum (ajda). Rastline, ki bodo zalite s tem pripravkom, bodo imele energijo ajde, ki ogrcem ne prija.

Kakšno škodo povzročijo ogrci, ličinke majskega hrošča?

Ličinke majskega hrošča živijo v tleh in uničujejo korenine rastlin. Na vrtovih, tratah, pašnikih in v drevesnicah naredijo ogromno škodo. Rastline začnejo naglo propadati, na trati se pojavijo velike zaplate orumenelih bilk, ki nato povsem propadejo.

Kako prepoznamo ogrca – ličinko majskega hrošča?

Ličinko majskega hrošča lahko hitro zamenjamo za zelo podobno ličinko zlate minice. Slednja je v vrtu škodljiva le, če se preveč namnoži, v kompostnem kupu pa je celo zelo koristna. Ličinka majskega hrošča ima izrazito dolge, takoj opazne nožice. Njeno telo je vitko, zadek pa odebeljen. Nima dlačic in je povsem gladka. Najdemo jo v tleh, v trati in visokih gredah, koritih in loncih. V kompostnih kupih jo za razliko od ličinke zlate minice najdemo le pozimi, ko tam prezimuje.

Posted on by

Ozimna sovka: gosenice v vrtni zemlji

Moj poštar ima vrt s čudovitimi paprikami, ki pa letos ne delajo tako dobro, kot običajno. Dobil je nasvet in izdelek za pomoč proti rumenenju listov in za krepitev paprik: Epsomsko sol. Medtem ko sva klepetala o paprikah, letošnjem vremenu, delu na vrtu in podobnih temah, se je spomnil še na sadiko radiča, ki jo je oglodal neznani »nevidni« škodljivec in na nenavadno dogajanje v tleh vrta, na katerega sta naletela z ženo. Med delom na vrtu sta odkrila množico neugledno sivo rjavih gosenic – a ne na listih rastlin, pač pa v tleh, v zemlji.

Radovedna, kaj bi to lahko bilo, sva se zmenila, da mi eno »ulovi« in ob prvi priliki prinese. Dobila sem jo ob njegovem naslednjem obisku, v škatli (prazni, seveda) od sladoleda Planica.

Dobro sem si ogledala približno 4 cm dolgo gosenico in postavila diagnozo: gre za gosenico ozimne sovke, znanega škodljivca. Gosenice čez dan počivajo v zemlji, ponoči pa se sprehodijo po vrtu in malicajo liste rastlin. Tako smo vedno znova presenečeni, kdo neki nam gloda liste, ko pa ni nikogar na spregled.

Njene fotografije vam žal ne morem pokazati, sposoditi sem si jo morala z wikimedia commons. Škatlo z gosenico je namreč s pisalne mize ukradel Hugo, odprl pokrov in gosenico potem na tak ali drugačen način eliminiral. Sladoled pač diši … in Hugo, ki sva ga marca lani posvojila na Gmajnicah, ima odličen nos.

Larve ozimne sovke so rumeno rjave do sivo rjave in gole. Sprva imajo nepopolno število nog, kasneje jim zraste do pet parov. Na zadku ima po dva kaveljčka. Ob nevarnosti se zvijejo v klobčič. Vzdolž hrbta imajo tri temnejše proge, od katerih je srednja dvojna. Mlade larve so aktivne podnevi, starejše pa ponoči, ker podnevi počivajo v zemlji. Larve ozimne sovke nam lahko naredijo zelo veliko škode. Objedajo liste in koreninice sadik. Škoda na listih, ki jo povzročijo, spominja na škodo, ki nam jo naredijo polži.

Kaj lahko naredimo, če imamo v tleh obilico gosenic ozimne sovke (ali kakšne druge gosenice, ki nam objedajo rastline na vrtu):

  1. Temeljito zaščitimo vse rastline s Kaolinom. Za popust pri naročilu vpišite kodo KAOLIN-20
  2. Uporabimo homeopatski pripravek Sambucus nigra. Strupe, takšne ali drugačne, odločno odsvetujem. Tudi če odmislimo, da vrt, tretiran s strupi, tako ali drugače pojemo tudi mi sami in naši otroci, tudi če verjamemo, da je karenca dovolj, da smo varni … obstaja za popolno abstinenco strupov povsem pragmatičen razlog: narava vedno teži k ravnovesju. Če je nekoga preveč (npr. gosenic ozimne sovke) se bodo prej ali slej pojavili njeni naravni sovražniki (npr. onomopatogene ogorčice). Če pa uporabljamo strupe, z njimi zelo verjetno pobijemo vse, tudi naravne sovražnike. In ker se »sovražnik« ne da kar tako, se bo v naslednjem navalu pojavil v še večjem številu. Škodljivci so običajno hitrejši od zaščitnikov – morajo biti, saj bi sicer vedno potegnili kratko.  Namesto, da bi jo uničevali, moramo naravi pomagati, jo podpreti. S Kaolinom zaščitimo rastline, ne pa da bi ob tem kogarkoli pobili. Škodo preprečimo, saj naredimo s Kaolinom poškropljeno rastlino neužitno za njene napadalce. Tako zavremo in odbijemo napad, nato pa pustimo prosto pot, da se naravni sovražniki pomenijo sami med sabo.