Okus sveže domače solate, pravkar prinesene z vrta, je izjemen. Zato bi morala biti solata sestavni dela vsakega vrta in to v tako veliki meri, da si je lahko vsak dan privoščimo celo skledo. Dobra stran solate je, da jo lahko posadimo na prav vsako gredo, saj se razume z vsemi vrstami zelenjave.
Kadar pa nas namesto s svežim in odličnim okusom preseneti z grenčino, se človek vpraša, čemu ves trud, ko pa lahko solato kupi v trgovini – in to brez grenkega okusa.
Najpogostejši vzrok za grenak okus solate je poletna vročina. Solata je rastlina, ki najbolje uspeva v hladnejših obdobjih vrtnarske sezone, spomladi in jeseni. Ob višjih temperaturah se solata postara hitreje in hitreje tudi uide v cvet.
Solata uspeva najbolje pri temperaturah med 15,5 in 21,1 °C. Pri višjih temperaturah se rast upočasni, zaradi česar so solatni listi, ki jih naberemo, starejši in zato tudi slabšega okusa, kot mladi listki. Vročina deluje na solato stresno – rastline, ki trpijo zaradi stresa pa nimajo dobrega okusa.
Zakaj solata (prezgodaj) uide v cvet
Ko solata doseže zrelost, se pripravi na cvetenje. Zgodnje uhajanje v cvet povzroči vročina, pomanjkanje in/ali neenakomerna oskrba z vodo ali karkoli drugega, kar rastlini povzroči stres.
Obiranje mladih listov
Ne čakamo na to, da bo solata dosegla zrelost in oblikovala glave. Namesto tega že nekaj tednov po presaditvi na vrt začnemo obirati zunanje liste. Zunanje liste obiramo redno, manjše notranje pa pustimo, da rastejo. Na ta način pomagamo solati, da raste hitreje in pridelamo več solate, kot če bi pridelovali solatne glave. Tudi okus tako pridelane solate je boljši, saj so listi, ki jih oberemo mlajši, kot bi bili, če bi počakali, da solata naredi glavo.
Senčenje
V poletni vročini bo solati prijala senca. Zagotovijo jo lahko višje rastoče rastline (solato lahko npr. posadimo pod paradižnik). Izpostavljenost vročemu soncu zmanjšamo tudi tako, da jo posadimo na mesto, ki je osončeno zjutraj, popoldan pa je v senci dreves ali stavb. Pred vročino jo zaščitimo s škropljenjem z raztopino Kaolina, ki jo bo zaščitil tudi pred škodljivci.
Redno zalivanje in uporaba zastirke
Solata je zelo občutljiva na pomanjkanje vode in hitro ovene. Tudi neredna in neenakomerna oskrba z vodo ji škodi, saj jo spravlja v stres. Solata ima plitke korenine, zaradi česar jo suša prizadene veliko hitreje in huje kot rastline, ki imajo globlje korenine. Zalivamo jo temeljito, da lahko voda prodre globlje v tla, saj se bodo tako njene korenine razvile bolj v globino. Plitvo zalivanje, ki seže samo nekaj cm v tla, tudi če je redno, ni dobro. Zastirka je dobrodošla, saj ohranja vlago v tleh (pod pogojem, da nimamo polžev). Pazimo, da se zastirka ne dotika stebla solate.
Rodovitna zemlja
Tudi za solato velja tako kot za vse druge rastline: rastline so samo simptom zdravja zemlje. V rodovitni, s hranili in življenjem pogato oskrbljeni zemlji, zrastejo lepe, močne, zdrave in okusne rastline, v ubogi, siromašni, izčrpani zemlji pa bolne, zakrnele in neokusne rastline.
Zemlji moramo vrniti vse, kar smo ji odvzeli, ko smo pobrali pridelek, kar pomeni, da vrt redno in vsako leto oskrbimo s kakovostnim kompostom (tega posujemo po vsej površini gred) in Bioogljem-aktivatorjem zemlje (tega dodamo neposredno ob sejanju/sajenju v sadilne jarke in jamice).
Prva pomoč: ko opazimo, da solata ne uspeva tako, kot bi si želeli, ji dodamo Biooglje -aktivator zemlje. Zemljo rahlo zrahljamo, a pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Posujemo Biooglje – aktivator zemlje okoli rastlin (po eno veliko pest na sadiko), nato pa tla dobro zalijemo.
Poletne sorte solat
Solate se razlikujejo tudi glede na to, kako dobro ali slabo prenašajo poletno vročino. Pomagamo si tako, da spomladi in jeseni gojimo pomladanske sorte solat, poleti pa poletne.
Spomladanske sorte: ljubljanska ledenka, belokriška, tolminka, bistra.
Poletne sorte: canasta, leda (sorta solate, ki je selekcionirana iz ljubljanske ledenke), krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, gentilina, romanska zelena (corsica) in rdeča solata (ovired) in atrakcija, ki je mehkolistna sorta solate.
Kako preprečimo, da bi solata postala grenka:
* solato poleti nabiramo v jutranjih urah, pred 9. uro. Solata, nabrana v svežini jutra, ima v primerjavi s solato, nabrano v popoldanski vročini, veliko boljši okus. Solato speremo z mrzlo vodo, jo osušimo in do uporabe shranimo v hladilniku.
* solato posadimo v senco večjih rastlin, kjer bo manj izpostavljena žgočemu soncu in vročini
* ko jo zalivamo, ji privoščimo tuširanje
* v času vročinskih valov jo poškropimo z raztopino Kaolina, ki jo zaščiti pred vročino in jo ohrani hladno
* skrbimo za redno in enakomerno oskrbo z vodo
* skrbimo za zemljo, da ohrani rodovitnost (Eko kompost, Biooglje-aktivator zemlje)
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: