Ali se splača imeti visoke grede?

Odgovor na to vprašanje ni preprost “ja” ali “ne”. Odgovor je odvisen od tega, kaj imamo in ali smo s tem zadovoljni, kaj si želimo ter kako spretni in iznajdljivi bomo na poti do cilja.

Kdaj se je smiselno odločiti za visoko gredo? Če imamo rodoviten vrt, na katerem nam vse prav lepo raste, prav gotovo ne – razen če imamo težave z gibanjem, se težko pripogibamo ali smo v invalidskem vozičku. Predelati rodoviten vrt v visoke grede samo zato, ker so “moderne” in ker jih imamo že vsi sosedi, pa nima nobenega smisla.

Za visoko gredo se je smiselno odločiti, če je naša zemlja:

• zastrupljena (podedovali, kupili ali najeli smo konvencionalno obdelan vrt oziroma nismo prepričani, da zemlja ni bila obdelana s strupi);
• slabo ohranjena in zato nerodovitna: tudi slabo zemljo lahko ponovno oživimo, a bo to trajalo več kot eno leto. Pravilno sestavljene visoke grede pa bodo rodovitne takoj, že prvo sezono.
• izrazito glinena, peščena ali laporna. Tudi takšno podlago lahko spremenimo v rajski vrt, a bo to trajalo več kot eno leto, pridelek pa bo temu ustrezno toliko časa ostal okrnjen.
• visoke grede pa je smiselno postaviti tudi takrat, ko povsem na novo zastavimo vrt na podlagi iz travne ruše.
  
  Članek o tem, kako pravilno plastimo visoke grede, lahko preberete tukaj: Pripravimo visoko gredo.

Kaj je pomembno in kaj ne

Opažam, da je pri tem, kaj je pomembno pri visokih gredah, logika obrnjena na glavo: veliko denarja se porabi za okvirje, mreže in folije, bolj mačehovsko pa se posvetimo vsebini visoke grede. To je napaka: rastline namreč ne rastejo iz lesa okvirjev ali iz lukenj plastične mreže, pač pa iz tega, kar smo v plasteh naložili in nasuli v visoko gredo. Prav nič jim ne pomaga, če so okvirji narejeni iz drage sibirske cedre, če pa v zemlji, v katero smo jih posadili, ne dobijo dovolj hranil.

Bistvena za uspešnost visoke grede je torej pravilno plastenje in kakovostne vrhnje plasti visoke grede (odlična zemlja in kakovosten ekološki kompost), veliko manj oziroma skoraj nič pa je pomemben okvir.

Pisala sem že o betonskih okvirjih, ki so zelo učinkoviti, trajni in cenovno zelo ugodni. Članek o tem lahko preberete tukaj: Katera visoka greda je najboljša.

Smiselno je, da porabimo stvari, ki jih imamo doma (na domači parceli) oziroma da zanje, če jih že moramo kupiti, ne porabimo veliko denarja. To še zlasti velja za tiste sestavne dele visoke grede, ki niso tako zelo pomembni (npr. okvir). Prihranjeni denar porabimo za nakup res kakovostnih vrhnjih plasti visoke grede – če nimamo lastnega komposta, kupimo kakovosten ekološki kompost.

Za okvir visoke grede lahko uporabimo star čeber in lesene sestavljive okvirje, ki jih uporabljajo pri transportu na paletah. To so cenovno neprimerno bolj ugodne rešitve od “fensi šmensi” za drage denarje kupljenih visokih gred. Te visoke grede niso prav nič manj trajne, so pa neprimerno cenejše, lahko pa celo povsem brezplačne, če dobimo okvirje zanje zastonj.

Največja prednost visokih gred je ta, da jih lahko postavimo praktično kjerkoli. Ko sem ugotovila, da je za plodovke najugodnejša lega ob južni steni hiše, sem tja postavila pet visokih gred. Tudi na vrtu na vzhodnem delu parcele imam postavljene visoke in dvignjene grede, a tam raste vse, razen plodovk. V visokih gredah ob južni steni hiše pa sedaj v zelo kakovostnem ekološkem kompostu rastejo cukete v nadstropjih, za hokaido buče sva morala postaviti lok iz gradbene mreže, da lahko potujejo na jug, paradižnik pa se vzpenja ob vrvicah, ki sem jih napela z balkona v mansardi.

Še nekaj rešitev za tipične probleme visokih gred:

• Kako rešimo posedanje visoke grede? Na vrh posedle visoke grede dosujemo kompost, v katerega potem neposredno sadimo.
• Kako rešimo problem večnega izsuševanja: v tla vkoplljemo Olla bučke za namakanje, napeljemo namakalni sistem, za visoko gredo uporabimo visoko kakovostno zemljo in kompost, v katerem bodo rastline zrastle velike in bodo same senčile tla.