Zemlja, onesnažena s težkimi kovinami, je ne le pri nas, pač pa povsod po svetu, čedalje večji problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. Učinki, ki jih imajo težke kovine na človeško telo, še zlasti na živčevje, so lahko hude, trajne in tudi usodne.
Pomembno se mi zdi poudariti, da biooglje (in enako velja tudi za druge snovi, ki so sposobne sorpcije težkih kovin) NE ODSTRANI TEŽKIH KOVIN IZ ZEMLJE ZGOLJ S TEM, DA GA V ZEMLJO DODAMO. Ko biooglje dodamo v zemljo, veže nase težke kovine, zaradi česar so slednje manj biološko razpoložljive in zato rastlinam težje dosegljive. Zaradi tega se v rastlinah, ki rastejo na takšni zemlji, naloži manj težkih kovin in ljudje in živali, ki te rastline pojedo, z njimi zaužijejo manj težkih kovin.
Da bi težke kovine, ki jih je biooglje sorbiralo, lahko odstranili iz tega biooglja, bi morali izvesti poseben, ločen, dodaten postopek. To poudarjam zato, ker sem v oglaševanjih, ki so se pojavila po poplavah, opazila zavajajoče izjave, npr. »Zeolit odstrani strupe in težke kovine iz zemlje«. Tovrstno zavajanje se mi zdi ne le sporno, pač pa tudi nevarno. Tudi v svetu oglaševanja bi morale obstajati meje, preko katerih se nikoli ne sme stopiti – ena takšnih meja je zdravje ljudi.
Intervju z ddr. Ano Vovk na RTV Slovenija
Na RTV Slovenija je objavljen zelo zanimiv intervju z ddr. Ano Vovk, v katerem je govora o oživljanju in razstrupljanju zemlje po poplavah. Poslušate ga lahko tukaj: https://prvi.rtvslo.si/podkast/svetovalni-servis/88/174985792
Med ostalim govori ddr. Vovk o uporabi zeolita in biooglja v zemlji, obremenjeni s strupi in težkimi kovinami. Ob tem poudari, da je zeolit bazična snov in zato ni primeren za uporabo na tleh, ki imajo bazičen pH. Vedeti moramo, da pH vrednost zemlje ni nespremenljiva konstanta, pač pa se lahko pod vplivom naravnih pojavov ali človekove dejavnosti tudi spremeni. Porušeno ravnovesje, preveč bazično ali preveč kislo zemljo, pa je zelo težko ponovno spraviti v ravnovesje.
Živa zemlja –> vitalne rastline -> zdrava hrana
Živost zemlje povečamo s povečanjem mikrobiološke aktivnosti, kar dosežemo z dodajanjem zdrave biomase (komposta iz rastlinskih ali živalskih virov) in biooglja. Biooglje nase veže onesnažila, poveča pa tudi mikorizo in s tem stabilnost prsti. Pri zeolitu moramo biti pozorni, saj povečuje pH. Ker so poplavna področja na apnenčasto-dolomitnem območju, ki je karbonatno, je potrebna previdnost. (Povzeto po prof. ddr. Ana Vovk, Družinska pratika 2024, stran 141-145).
Umetna gnojila so največji onesnaževalci zemlje s težkimi kovinami
Drži, kot gotovo že veste: industrija je velik povzročitelj onesnaženja tal s težkimi kovinami. Manj poznano pa je dejstvo, da je uporaba umetnih gnojil največji vir onesnaženja tal s težkimi kovinami v Sloveniji.
Glavne sestavine umetnih gnojil so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Evropa ima premajhne kapacitete proizvodnje umetnih gnojil (proizvede zgolj 10 %), zato jih v velikih količinah uvaža iz saharske Afrike. Tamkajšnje fosfatne kamenine, ki jih uporabljajo pri proizvodnji umetnih gnojil, so onesnažene s težkimi kovinami, predvsem kadmijem in uranom. Z uporabo s težkimi kovinami onesnaženih umetnih gnojil zastrupljamo svojo zemljo na vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih in na njivah.
V tem grmu tiči odgovor na vprašanje, zakaj imamo Slovenci eno od najbolj s težkimi kovinami onesnaženih tal v Evropi. Težkih kovin se je iz tal zelo težko znebiti, ne propadejo, ne izginejo, v njih se postopoma nalagajo, zato jih je sčasoma čedalje več. Rastline, ki rastejo v onesnaženih tleh, jih vsrkajo. Rastline zaužijejo živali in ljudje, in tako se težke kovine nalagajo tudi v njih. Citat iz članka dr. Roka Miheliča z naslovom Za zaščito okolja, varno hrano in naše zdravje: »Če želimo v Sloveniji zmanjšati onesnaženost kmetijskih zemljišč in naše hrane s kadmijem, moramo poskrbeti za zmanjševanje uporabe gnojil, ki ga vsebujejo.« in še: » Hrana je glavni vir onesnaženja s težkimi kovinami.«
Vabim vas, da celoten članek preberete na tej povezavi: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/za-zascito-okolja-varno-hrano-in-nase-zdravje/ predvsem pa, da dobro razmislite o uporabi umetnih gnojil ali še bolje – jih povsem prenehate uporabljati.
Raziskave o učinkih biooglja na zemljo, onesnaženo s težkimi kovinami
Raziskav o učinkih, ki jih ima biooglje na zemljo, onesnaženo s težkimi kovinami, je izredno veliko. Med množico sem izbrala tri in naredila povzetke. Če želite prebrati celotno raziskavo, jo lahko odprete na objavljeni povezavi.
- Biooglje pri obnovi zemlje, onesnažene s težkimi kovinami in njegov vpliv na rast rastlin
Phytoremediation of heavy metals—Concepts and applications
Biooglje ima številne zanimive in okolju koristne lastnosti. Med ostalimi je zelo zanimiva njegova razmeroma visoka kapaciteta kationske izmenjave (CEC). Visok CEC biooglja poveča adsorpcijske sposobnosti tal, kar povzroči, da težke kovine v tleh niso zlahka dostopne rastlinam.
Raziskave so pokazale, da so bile ekstrahirane težke kovine v tropskih tleh, zlasti baker (Cu) in cink (Zn), po dodajanju biooglja znatno znižane. Koruza (Zea mays L.), posejana v tropska tla, ki so bila onesnažena s težkimi kovinami, nato pa obogatena z bioogljem, je vsebovala znatno zmanjšane koncentracije Cu in Zn. Rast in masa korenin in poganjkov koruze so se zaradi dodanega biooglja takoj izboljšali. Podoben rezultat je pokazala tudi zasaditev s trnastim amarantom (Amaranthus spinosus) v s težkimi kovinami onesnaženih tleh, ki so jim dodali biooglje.
Zaključki
O povečanju koncentracij težkih kovin v tleh in okolju poročajo z vsega sveta. Ker so v visokih koncentracijah strupene in škodljive, povečanje koncentracije težkih kovin v tleh povzročilo zastoj rasti rastlin. Prisotnost biooglja, ki ima velike količine negativnih nabojev in lahko poveča pH tal, lahko poveča zadrževanje kationov težkih kovin v tleh. Zato lahko uporaba biooglja poveča imobilizacijo težkih kovin v tleh in povzroči zmanjšanje razpoložljivih težkih kovin v tleh. Na ta način lahko uporaba biooglja tudi izboljša rast rastlin. Uporaba biooglja lahko zniža koncentracijo v tleh na raven, pri kateri lahko rastline absorbirajo težke kovine v ustreznih količinah, tako da absorpcija težkih kovin in zmanjšanje težkih kovin v tleh poteka hitreje brez fizičnih in fizioloških motenj. Pri fitoremediaciji lahko uporaba biooglja pospeši absorpcijo težkih kovin brez fizičnih in fizioloških motenj na rastlinskih koreninah zaradi prisotnosti visoke koncentracije težkih kovin. Vendar pa ima uporaba biooglja poleg svojih prednosti, da znižujejo koncentracije težkih kovin, ki onesnažujejo okolje, tudi slabosti, med katerimi je dejstvo, da je biooglje zajetno. Ravni, uporabljene v večini poskusov, ki so bile 5–10 Mg ha–1, so velike. To bo povzročilo težave pri transportu in obdelavi na terenu. Za to so potrebne nadaljnje raziskave za uporabo biooglja na nižjih ravneh, ne da bi se zmanjšala njegova učinkovitost, na primer s prilagajanjem velikosti njegovih delcev.
- A meta-analysis of heavy metal bioavailability response to biochar aging: Importance of soil and biochar properties
Vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0048969720375896
Ta meta-analiza je nakazala, da je biooglje neke vrste stabilen imobilizacijski material za sanacijo tal, onesnaženih s težkimi kovinami, vendar se bo BHM v zemlji, dopolnjeni z bioogljem, po staranju z bioogljem spremenil in spreminjal z različnimi lastnostmi biooglja in poskusnimi ureditvami. Dolgoročno uporabo biooglja pri zmanjševanju BHM v tleh je treba izvajati pod ustreznimi pogoji.
Tukaj je nekaj glavnih nasvetov o dolgoročni uporabi biooglja kot dodatka težkim kovinam v tleh:
(1) biooglje, izdelano iz lignoceluloznih odpadkov (npr. lupine arašidov, kokosovih lupin itd.), je bilo bolj priporočljivo kot druge vrste biooglja;
(2) biooglje je primerno za imobilizacijo težkih kovin v šibko kislih (pH 6,00–6,99) tleh med daljšimi procesi staranja;
(3) biooglje je bilo idealen material za relativno dolgoročno imobilizacijo Zn;
(4) biooglje, pirolizirano pri visoki temperaturi, je bilo primernejše za imobilizacijo težkih kovin v tleh kot tisto, pirolizirano pri nizki temperaturi med daljšimi procesi staranja.
Ta meta-analiza je prav tako zagotovila vredno referenco za raziskavo, katere namen je bil preučiti učinek staranja biooglja na biološko uporabnost težkih kovin v tleh, tukaj je nekaj perspektiv glede prihodnjih študij:
(1) biooglje na osnovi gnoja in blata vsebuje več endogene težke kovine kot drugo biooglje, kar kaže, da so bili med procesom staranja izpostavljeni večjemu tveganju. Zato je treba tema dvema vrstama biooglja nameniti več pozornosti.
(2) večina sedanjih študij o staranem biooglju je bila uporabljena za imobilizacijo Cd, Cu, Pb in Zn, več študij pa je obravnavalo težke kovine, kot so Hg, Ni, As in Cr, ki so prav tako okoljska onesnaževala, so tudi potrebni;
(3) večina objavljenih študij je trajala 3 leta in rezultati sorazmerno dolgotrajnih preskušanj so bili dragocenejši od rezultatov kratkoročnih preskušanj, za katere je potrebnih več podatkov iz dolgotrajnih preskušanj;
(4) čeprav je bila učinkovitost staranega biooglja na splošno stabilna, je bilo v nekaj primerih ugotovljeno, da je bil BHM v starani zemlji, dopolnjeni z bioogljem, visok. - Geochemical and spectroscopic investigations of Cd and Pb sorption mechanisms on contrasting biochars: Engineering implications
Vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0960852414012243
Biooglje, pripravljeno iz različnih materialov (orehove lupine, slivove koščice, pšenična slama, grozdni peclji, grozdne lupine), so testirali kot potencialne sorbente za težki kovini kadmij (Cd) in svinec (Pb). Rezultati so pokazali, da lahko vsa testirana biooglja učinkovito odstranijo Cd in Pb iz vodne raztopine (učinkovitost se giblje med 43,8 % in 100 %). Na hitrost odstranjevanja obeh kovin sta najmanj vplivali morfologija biooglja in specifična površina, najbolj pa pH vrednost biooglja. Rezultati variabilnega odstranjevanja kovin v kombinaciji z različnimi optimiziranimi pogoji pojasnjujejo različne mehanizme sorpcije kovin, kjer je prevladujoč mehanizem ionska izmenjava. Raziskava je pokazala zelo močno vezavo v biooglje sorbiranih kovin, kar je bilo potrjeno z naknadno desorpcijo biooglja, s katero so ugotovili veliko količino sorbiranih kovin. Ta biooglja bi bila uporabna za tla, onesnažena s kovinami, za zmanjšanje mobilnosti in biološke razpoložljivosti kadmija (Cd) in svinca (Pb).
Zaključki
Vsa testirana biooglja lahko učinkovito odstranijo kadmij (Cd) in svinec (Pb) iz vodne raztopine. Ugotovljene učinkovitosti odstranjevanja so primerljive s tistimi, ki so opisane v drugih študijah. V skladu s pristopom RSM testirani pogoji (pH, čas in odmerek biooglja) vplivajo na proces sorpcije kovin posamično. Rezultati variabilnega odstranjevanja kovin so skupaj z različnimi optimiziranimi pogoji odgovorni za različne mehanizme sorpcije kovin, kjer je ključna ionska izmenjava. Poleg tega je ta mehanizem pokazal zelo močno vezavo sorbiranih kovin (predvsem svinca (Pb), kar potrjuje naknadna desorpcija biooglja, obremenjenega s kovinami.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: