Posted on

Biooglje zaščiti rastline pred težkimi kovinami

Zemlja, onesnažena s težkimi kovinami, je ne le pri nas, pač pa povsod po svetu, čedalje večji problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. Učinki, ki jih imajo težke kovine na človeško telo, še zlasti na živčevje, so lahko hude, trajne in tudi usodne.

Pomembno se mi zdi poudariti, da biooglje (in enako velja tudi za druge snovi, ki so sposobne sorpcije težkih kovin) NE ODSTRANI TEŽKIH KOVIN IZ ZEMLJE ZGOLJ S TEM, DA GA V ZEMLJO DODAMO. Ko biooglje dodamo v zemljo, veže nase težke kovine, zaradi česar so slednje manj biološko razpoložljive in zato rastlinam težje dosegljive. Zaradi tega se v rastlinah, ki rastejo na takšni zemlji, naloži manj težkih kovin in ljudje in živali, ki te rastline pojedo, z njimi zaužijejo manj težkih kovin.

Da bi težke kovine, ki jih je biooglje sorbiralo, lahko odstranili iz tega biooglja, bi morali izvesti poseben, ločen, dodaten postopek. To poudarjam zato, ker sem v oglaševanjih, ki so se pojavila po poplavah, opazila zavajajoče izjave, npr. »Zeolit odstrani strupe in težke kovine iz zemlje«. Tovrstno zavajanje se mi zdi ne le sporno, pač pa tudi nevarno. Tudi v svetu oglaševanja bi morale obstajati meje, preko katerih se nikoli ne sme stopiti – ena takšnih meja je zdravje ljudi.

Intervju z ddr. Ano Vovk na RTV Slovenija

Na RTV Slovenija je objavljen zelo zanimiv intervju z ddr. Ano Vovk, v katerem je govora o oživljanju in razstrupljanju zemlje po poplavah. Poslušate ga lahko tukaj: https://prvi.rtvslo.si/podkast/svetovalni-servis/88/174985792

Med ostalim govori ddr. Vovk o uporabi zeolita in biooglja v zemlji, obremenjeni s strupi in težkimi kovinami. Ob tem poudari, da je zeolit bazična snov in zato ni primeren za uporabo na tleh, ki imajo bazičen pH. Vedeti moramo, da pH vrednost zemlje ni nespremenljiva konstanta, pač pa se lahko pod vplivom naravnih pojavov ali človekove dejavnosti tudi spremeni. Porušeno ravnovesje, preveč bazično ali preveč kislo zemljo, pa je zelo težko ponovno spraviti v ravnovesje.

Živa zemlja –> vitalne rastline -> zdrava hrana

Živost zemlje povečamo s povečanjem mikrobiološke aktivnosti, kar dosežemo z dodajanjem zdrave biomase (komposta iz rastlinskih ali živalskih virov) in biooglja. Biooglje nase veže onesnažila, poveča pa tudi mikorizo in s tem stabilnost prsti. Pri zeolitu moramo biti pozorni, saj povečuje pH. Ker so poplavna področja na apnenčasto-dolomitnem območju, ki je karbonatno, je potrebna previdnost. (Povzeto po prof. ddr. Ana Vovk, Družinska pratika 2024, stran 141-145).

Umetna gnojila so največji onesnaževalci zemlje s težkimi kovinami

Drži, kot gotovo že veste: industrija je velik povzročitelj onesnaženja tal s težkimi kovinami. Manj poznano pa je dejstvo, da je uporaba umetnih gnojil največji vir onesnaženja tal s težkimi kovinami v Sloveniji.

Glavne sestavine umetnih gnojil so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Evropa ima premajhne kapacitete proizvodnje umetnih gnojil (proizvede zgolj 10 %), zato jih v velikih količinah uvaža iz saharske Afrike. Tamkajšnje fosfatne kamenine, ki jih uporabljajo pri proizvodnji umetnih gnojil, so onesnažene s težkimi kovinami, predvsem kadmijem in uranom. Z uporabo s težkimi kovinami onesnaženih umetnih gnojil zastrupljamo svojo zemljo na vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih in na njivah.

V tem grmu tiči odgovor na vprašanje, zakaj imamo Slovenci eno od najbolj s težkimi kovinami onesnaženih tal v Evropi. Težkih kovin se je iz tal zelo težko znebiti, ne propadejo, ne izginejo, v njih se postopoma nalagajo, zato jih je sčasoma čedalje več. Rastline, ki rastejo v onesnaženih tleh, jih vsrkajo. Rastline zaužijejo živali in ljudje, in tako se težke kovine nalagajo tudi v njih. Citat iz članka dr. Roka Miheliča z naslovom Za zaščito okolja, varno hrano in naše zdravje: »Če želimo v Sloveniji zmanjšati onesnaženost kmetijskih zemljišč in naše hrane s kadmijem, moramo poskrbeti za zmanjševanje uporabe gnojil, ki ga vsebujejo.« in še: » Hrana je glavni vir onesnaženja s težkimi kovinami.«

Vabim vas, da celoten članek preberete na tej povezavi: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/za-zascito-okolja-varno-hrano-in-nase-zdravje/ predvsem pa, da dobro razmislite o uporabi umetnih gnojil ali še bolje – jih povsem prenehate uporabljati.

Raziskave o učinkih biooglja na zemljo, onesnaženo s težkimi kovinami

Raziskav o učinkih, ki jih ima biooglje na zemljo, onesnaženo s težkimi kovinami, je izredno veliko. Med množico sem izbrala tri in naredila povzetke. Če želite prebrati celotno raziskavo, jo lahko odprete na objavljeni povezavi.

  1. Biooglje pri obnovi zemlje, onesnažene s težkimi kovinami in njegov vpliv na rast rastlin
    Phytoremediation of heavy metals—Concepts and applications

Vir: https://www.researchgate.net/publication/235880244_Phytoremediation_of_heavy_metals-Concepts_and_applications

Biooglje ima številne zanimive in okolju koristne lastnosti. Med ostalimi je zelo zanimiva njegova razmeroma visoka kapaciteta kationske izmenjave (CEC). Visok CEC biooglja poveča adsorpcijske sposobnosti tal, kar povzroči, da težke kovine v tleh niso zlahka dostopne rastlinam.

Raziskave so pokazale, da so bile ekstrahirane težke kovine v tropskih tleh, zlasti baker (Cu) in cink (Zn), po dodajanju biooglja znatno znižane. Koruza (Zea mays L.), posejana v tropska tla, ki so bila onesnažena s težkimi kovinami, nato pa obogatena z bioogljem, je vsebovala znatno zmanjšane koncentracije Cu in Zn. Rast in masa korenin in poganjkov koruze so se zaradi dodanega biooglja takoj izboljšali. Podoben rezultat je pokazala tudi zasaditev s trnastim amarantom (Amaranthus spinosus) v s težkimi kovinami onesnaženih tleh, ki so jim dodali biooglje.

Zaključki
O povečanju koncentracij težkih kovin v tleh in okolju poročajo z vsega sveta. Ker so v visokih koncentracijah strupene in škodljive, povečanje koncentracije težkih kovin v tleh povzročilo zastoj rasti rastlin. Prisotnost biooglja, ki ima velike količine negativnih nabojev in lahko poveča pH tal, lahko poveča zadrževanje kationov težkih kovin v tleh. Zato lahko uporaba biooglja poveča imobilizacijo težkih kovin v tleh in povzroči zmanjšanje razpoložljivih težkih kovin v tleh. Na ta način lahko uporaba biooglja tudi izboljša rast rastlin. Uporaba biooglja lahko zniža koncentracijo v tleh na raven, pri kateri lahko rastline absorbirajo težke kovine v ustreznih količinah, tako da absorpcija težkih kovin in zmanjšanje težkih kovin v tleh poteka hitreje brez fizičnih in fizioloških motenj. Pri fitoremediaciji lahko uporaba biooglja pospeši absorpcijo težkih kovin brez fizičnih in fizioloških motenj na rastlinskih koreninah zaradi prisotnosti visoke koncentracije težkih kovin. Vendar pa ima uporaba biooglja poleg svojih prednosti, da znižujejo koncentracije težkih kovin, ki onesnažujejo okolje, tudi slabosti, med katerimi je dejstvo, da je biooglje zajetno. Ravni, uporabljene v večini poskusov, ki so bile 5–10 Mg ha–1, so velike. To bo povzročilo težave pri transportu in obdelavi na terenu. Za to so potrebne nadaljnje raziskave za uporabo biooglja na nižjih ravneh, ne da bi se zmanjšala njegova učinkovitost, na primer s prilagajanjem velikosti njegovih delcev.

  1. A meta-analysis of heavy metal bioavailability response to biochar aging: Importance of soil and biochar properties
    Vir:
    https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0048969720375896

    Ta meta-analiza je nakazala, da je biooglje neke vrste stabilen imobilizacijski material za sanacijo tal, onesnaženih s težkimi kovinami, vendar se bo BHM v zemlji, dopolnjeni z bioogljem, po staranju z bioogljem spremenil in spreminjal z različnimi lastnostmi biooglja in poskusnimi ureditvami. Dolgoročno uporabo biooglja pri zmanjševanju BHM v tleh je treba izvajati pod ustreznimi pogoji.

    Tukaj je nekaj glavnih nasvetov o dolgoročni uporabi biooglja kot dodatka težkim kovinam v tleh:
    (1) biooglje, izdelano iz lignoceluloznih odpadkov (npr. lupine arašidov, kokosovih lupin itd.), je bilo bolj priporočljivo kot druge vrste biooglja;
    (2) biooglje je primerno za imobilizacijo težkih kovin v šibko kislih (pH 6,00–6,99) tleh med daljšimi procesi staranja;
    (3) biooglje je bilo idealen material za relativno dolgoročno imobilizacijo Zn;
    (4) biooglje, pirolizirano pri visoki temperaturi, je bilo primernejše za imobilizacijo težkih kovin v tleh kot tisto, pirolizirano pri nizki temperaturi med daljšimi procesi staranja.

    Ta meta-analiza je prav tako zagotovila vredno referenco za raziskavo, katere namen je bil preučiti učinek staranja biooglja na biološko uporabnost težkih kovin v tleh, tukaj je nekaj perspektiv glede prihodnjih študij:
    (1) biooglje na osnovi gnoja in blata vsebuje več endogene težke kovine kot drugo biooglje, kar kaže, da so bili med procesom staranja izpostavljeni večjemu tveganju. Zato je treba tema dvema vrstama biooglja nameniti več pozornosti.
    (2) večina sedanjih študij o staranem biooglju je bila uporabljena za imobilizacijo Cd, Cu, Pb in Zn, več študij pa je obravnavalo težke kovine, kot so Hg, Ni, As in Cr, ki so prav tako okoljska onesnaževala, so tudi potrebni;
    (3) večina objavljenih študij je trajala 3 leta in rezultati sorazmerno dolgotrajnih preskušanj so bili dragocenejši od rezultatov kratkoročnih preskušanj, za katere je potrebnih več podatkov iz dolgotrajnih preskušanj;
    (4) čeprav je bila učinkovitost staranega biooglja na splošno stabilna, je bilo v nekaj primerih ugotovljeno, da je bil BHM v starani zemlji, dopolnjeni z bioogljem, visok.
  2. Geochemical and spectroscopic investigations of Cd and Pb sorption mechanisms on contrasting biochars: Engineering implications
    Vir:
    https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0960852414012243

    Biooglje, pripravljeno iz različnih materialov (orehove lupine, slivove koščice, pšenična slama, grozdni peclji, grozdne lupine), so testirali kot potencialne sorbente za težki kovini kadmij (Cd) in svinec (Pb). Rezultati so pokazali, da lahko vsa testirana biooglja učinkovito odstranijo Cd in Pb iz vodne raztopine (učinkovitost se giblje med 43,8 % in 100 %). Na hitrost odstranjevanja obeh kovin sta najmanj vplivali morfologija biooglja in specifična površina, najbolj pa pH vrednost biooglja. Rezultati variabilnega odstranjevanja kovin v kombinaciji z različnimi optimiziranimi pogoji pojasnjujejo različne mehanizme sorpcije kovin, kjer je prevladujoč mehanizem ionska izmenjava. Raziskava je pokazala zelo močno vezavo v biooglje sorbiranih kovin, kar je bilo potrjeno z naknadno desorpcijo biooglja, s katero so ugotovili veliko količino sorbiranih kovin. Ta biooglja bi bila uporabna za tla, onesnažena s kovinami, za zmanjšanje mobilnosti in biološke razpoložljivosti kadmija (Cd) in svinca (Pb).

    Zaključki
    Vsa testirana biooglja lahko učinkovito odstranijo kadmij (Cd) in svinec (Pb) iz vodne raztopine. Ugotovljene učinkovitosti odstranjevanja so primerljive s tistimi, ki so opisane v drugih študijah. V skladu s pristopom RSM testirani pogoji (pH, čas in odmerek biooglja) vplivajo na proces sorpcije kovin posamično. Rezultati variabilnega odstranjevanja kovin so skupaj z različnimi optimiziranimi pogoji odgovorni za različne mehanizme sorpcije kovin, kjer je ključna ionska izmenjava. Poleg tega je ta mehanizem pokazal zelo močno vezavo sorbiranih kovin (predvsem svinca (Pb), kar potrjuje naknadna desorpcija biooglja, obremenjenega s kovinami.
Posted on 2 komentarja

Pastinak, pozabljena korenovka

Pastinak ali navadni rebrinec (Pastinaca sativa) je bližnji sorodnik korenja. Njegov koren je smetanasto bele barve in zelo podoben peteršilju, le da je daljši in debelejši. Pastinak je dvoletnica, ki jo običajno gojimo kot enoletnico. Ko gre v drugem letu v cvet, njegov koren ni več užiten.

Ilustracija iz Deutschlands Flora in Abbildungen, 1796, Johann Georg Sturm

Vsebuje veliko vitaminov, antioksidantov in mineralov (zlasti kalij) ter veliko topnih in netopnih vlaknin. 

Njegova domovina je Evrazija. V kuhinji so ga uporabljali že stari Rimljani. Pastinak je bil v naših krajih poleg repe nekoč eno glavnih živil, a ga je kasneje izrinil krompir. A verjemite – ko ga boste poskusili, se boste zaljubili v njegov aromatičen okus.

GOJENJE

Pastinak posejemo spomladi, ko je zemlja dovolj osušena in ogreta. Običajno je to konec aprila. Ne prenese presajanja, zato ga takoj posejemo na stalno mesto. Seme, starejše od enega leta, težko kali, zato sejemo seme iz preteklega leta. Najlepše zraste v globoki, rahli zemlji brez kamnov. Napade ga lahko korenjeva muha in drugi škodljivci, virusi in plesni. V zemlji ga pustimo tako dolgo, da ga dobi slana, saj potem postane slajši, ker se škrob v njem spremeni v sladkor.

Dobro se razume s čebulo, krompirjem, rdečo peso, redkvico, redkvijo, repo, solato in špinačo. Ne sejemo ga tam, kjer bomo imeli radič, korenček, sladki komarček ali peteršilj.

Letos sem mu namenila precej prostora v visoki gredi. Korenjeva muha ne leti tako visoko, zato je bil pred njo varen, njegov pridelek pa res obilen in zdrav. Porabljam ga postopoma, po potrebi, saj lahko do nabiranja ostane v zemlji.

PASTINAK V KUHINJI

Jemo ga lahko kuhanega ali surovega. Največ vitaminov se skriva tik pod površino korena, zato ga najprej dobro operemo, nato pa čim bolj na tanko ostrgamo.

Pastinak lahko uporabimo enako kot korenje. V primerjavi s korenjem ima bolj sladak okus, še zlasti po tem, ko ga toplotno obdelamo. Lahko ga spečemo, skuhamo, zmiksamo v pire, ocvremo ali skuhamo na pari. Jedi doda bogat okus. Njegova struktura je bolj kot korenju podobna krompirju.

Še nekaj idej za uporabo pastinaka v kuhinji:

  • iz drobno narezanega ali nastrganega surovega pastinaka pripravimo solato;
  • odličen je v zelenjavnih juhah in različnih enolončnicah;
  • tanko narezanega ocvremo za čips, na palčke narezanega pa za pomfri;
  • v ponvi ga spečemo z zelišči ali spražimo na čebuli;
  • v pekaču ga spečemo skupaj s kosi piščanca, čebulo, korenjem in krompirjem;
  • naredimo pire iz tretjine pastinaka in dveh tretjin krompirja;
  • sladokusci ga uporabijo za pripravo sorbeta, sladoleda ter različnih sladic.
Posted on

»Metuljčki« za zaščito kapusnic

Kapusovi belini so beli metuljčki s črnimi pikami, ki letajo po vrtu in odlagajo jajčeca na kapusnice. Letajo od marca do septembra; na leto imajo dva do tri rodove. Premer njihovih kril je 50 do 62 mm.

Resda so zelo lepi, a nam lahko povzročijo veliko škode. Iz njihovih jajčec, ki jih običajno odložijo na spodnje strani listov, se izležejo zelo požrešne gosenice, ki že v nekaj dneh požrejo ogromne količine listov zelja, brokolija, kolerabic, ohrovta, kitajskega zelja in cvetače.

Liste kapusnic pred kapusovim belinom zaščitimo s Kaolinom. Ker pa je vedno dobro imeti več žezel v ognju, na gredo okoli kapusnic namestimo še »ponarejene« kapusove beline – iz bele plastike izrezane metuljčke. Plastični metuljčki bodo prave kapusove beline preslepili, da so zelje, cvetača, ohrovt in brokoli že oddani in na njih ni več prostora za zamudnike, ki bi tam radi odložili svoja jajčeca.

Za izdelavo metuljčkov potrebujemo:

  • lončke od jogurta ali kakšno drugo podobno debelo belo plastiko
  • kos kartona za izdelavo šablone (premer kril 50 do 62 mm)
  • škarje
  • vodoodporen flomaster
  • pisarniške žebljičke
  • palice

Naredimo šablono: na karton narišemo metuljčka in ga izrežemo. Nato na plastiko s pomočjo šablone narišemo obode metulljčkov in jiih izrežemo. Nazadnje metuljčkom s črnim ali temno rjavim flomastrom narišemo še značilen vzorec, najbolje na spodnjo in zgornjo stran metuljčka (glej sliko). Metuljčke z žebljički pritrdimo na palice in jih pospravimo, da bodo na varnem počakali do pomladi.

Posted on

Novo seme za novo sezono! Brezplačna dostava: 21.12. do 8.1.

Za novo sezono, nova semena!
Vsa semena, ki jih boste naročili do 8. januarja 2023, boste prejeli z BREZPLAČNO DOSTAVO.

Naberite semena za naslednjo sezono v spodnjih predalčkih (kliknite na sliko):

Ob naročilu vpišite kodo za brezplačno dostavo SEME2023.

Semena lahko naročite tudi po telefonu: 040 325 939 ali 059 022 066.Semena lahko naročite tudi po telefonu: 040 325 939 ali 059 022 066.

POMEMBNO: Pošiljke boste prejeli v januarju 2023.

P.S. Vsi, ki ste na osnovi objave na FB-ju že naročili seme BUČE LUFA – brez skrbi, naročilo velja.


Kakšna je razlika med konvencionalno in ekološko pridelanimi semeni?

Na rastline, ki jih gojimo za pridelavo semen, v času do polne zrelosti pretijo razni škodljivci. Konvencionalni pridelovalci semen za zaščito semen uporabljajo pesticide, herbicide in fungicide – žal je dovoljena količina pesticidov in fungicidov še veliko večja, kot v pridelavi zelenjave za hrano. 

Ekološka semena Samen Maier niso tretirana ali škropljena s sintetičnimi sredstvi in so pridobljena iz ekoloških rastlin, ki niso bila v stiku z raznimi kemikalijami in sintetičnimi pesticidi, insekticidi ali herbicidi. Družinsko podjetje Samen Maier deluje že od leta 1967.

Ekološka semena Maier so semena najvišje kakovosti: 

* Semena Samen Maier so SEMENA ZA KALJENJE, in niso hibridi! Zato lahko sami pridelamo seme za naslednje leto. Plod z rastline, ki bo zrasla iz tega semena, bo imel enake lastnosti, kot ga je imel plod prejšnje leto.  

* Pri razmnoževanju semenskega materiala ne uporabljajo kemičnih in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Vsaka vrečka je na zadnji strani opremljena z imenom pridelovalca in tako omogoča 100 % sledljivost. 

* Ekološka semena pakirajo v enakih higienskih razmerah kot veljajo za živila za uživanje, v čiste vrečke brez klic. 

* Samen Maier dosega in celo presega zakonske določbe o čistosti in kaljivosti semen. Trudijo se ohraniti avtohtone, zdrave semenske vrste in sorte

Monokulture in uporaba škodljivih kemikalij uničujejo pisano raznolikost travnikov in vrtov. Po naših vrtovih leta vse manj čebel in metuljev, ker na njih ne rastejo več divje rože in grmički, ki so njihovi naravni prostori za bivanje in razmnoževanje. Posadite čim več različnih vrst zelenjave in tudi divje rože, saj te privabljajo raznorazne žuželke. 

Posted on

Kletke iz šib za lojne pogače za ptičke

Zelene najlonske mrežice, v katerih so zavite kupljene lojne pogače za ptičke, so za ptičke nevarne. Ptički se lahko z nogicami zataknejo v mrežico, se ujamejo in poškodujejo. Preden lojno pogačo obesimo na drevo ali jo postavimo v hišico za ptičke, jo je treba odstraniti.

Na drevo lojne pogače obesimo v kletkah iz šib, ki jih naredimo sami. Uporabimo 5 do 8 mm debele šibe letošnjega lesa, ki so lepo upogljive.

Izdelava je prikazana na spodnjih slikah:

Posted on

Presajanje lončnic: drevo življenja

Drevo življenja je poletje preživelo na pokriti terasi. Jeseni sem ga prestavila v dnevno sobo, nato pa preverila, kako se počuti v svojem loncu. In ugotovila, da nikakor ne dobro! Korenine so prepletene začele rasti v krogu in rastlina je skozi luknjico na dnu lonca pognala dolgo izvidniško korenino.

Večino sobnih rastlin presajamo enkrat letno. Najpogosteje počnemo to zgodaj spomladi, v začetku rastne dobe (februarja, marca). Rastlino presadimo v nov lonček, ki je za dve številki večji od prejšnjega (torej z 2 do 3 cm večjim premerom). Na sredino postavimo koreninsko grudo presajane rastline in jo z vseh strani zasujemo z zemljo. Rastlina mora biti v lončku posajena na enako globino, kot je bila v prejšnjem.

Zemljo nasujemo dober cm pod robom lončka, nato pa jo ob obodu lončka potlačimo, da naredimo nekakšen žleb. Tako ob zalivanju zemlja ne bo tekla preko roba lončka. Presajeno rastlino nežno zalijemo s postano vodo, ki ji dodamo homeopatski pripravek za presajanje (glej članek Skrb za sobne rastline: Presajanje).

Večjih rastlin, kot so palme, oleander, lovor in drevo življenja, ne presajamo vsako leto. Vsako leto jim odstranimo samo zgornjo plast zemlje (3 do 5 cm) in jo zamenjamo s svežo. Ko jih presadimo, izberemo lonček s 5 do 6 cm večjim premerom.

Moje drevo življenja je bilo očitno v stiski, zato do februarja seveda nisem hotela čakati.

Drevo življenja v premajhnem loncu. Čas je za presajanje!
Rastlina je poskušala najti več hranil, zato je korenine pognala skozi dno lonca.
Novi lonec ima volumen 45 litrov.
Na dno lonca najprej nasujemo drenažo: 5 do 8 cm debelo plast kamenčkov.
Odlična zemlja za presajanje: črna zemlja Terra preta 90 % (po vzoru “črne zemlje iz Amazonije”) Porabila sem približno pol vreče (10 l). Gnojil ne dodajam, ta zemlja je dovolj.
Drevo življenja sem presadila s koreninsko grudo, enako globoko (ali visoko), kot je raslo prej.
Pri presajanju sem v zemlji našla nenavaden dodatek: kost …
… in tu je odgovorni za najdbo: kost je v lonec k drevesu življenja zakopal Hugo.
Površina sveže zemlje je zaščitena s plastično mrežo. Hugo bo svoje kosti poslej zakopaval kje drugje 🙂

Uspešno presajeno drevo življenja.
Meni se zdi, da se mu že na prvi pogled vidi, kako je zadovoljno 🙂

Če bi radi prebrali še kaj več o presajanju (tudi o homeopatskih pripravkih, ki jih uporabimo za zdravje presajenih rastline) kliknite še na ta članek: Skrb za sobne rastline: Presajanje

Pri presajanju sem uporabila: eko črno zemljo Terra preta 90 %.

Posted on

Smrekov škrat

Mali smrekov škrat lepo pozdravi vse, ki pridejo na prag z dobrimi nameni; če bi se pa pred vrati le pojavil kakšen lump, bi se mu škrat zapodil pod noge in ga prestrašil. Ne verjamete?

Potrebujemo:

  • plastično (lahko tudi kovinsko) mrežo; pravokoten kos, dolg 70 cm in širok 35 cm
  • smrekove vejice
  • 1 krompir (za škratov nos)
  • vrvico (za “šivanje” mreže
  • rdeče blago za kapo, nit in sukanec
  • škarje in vrtne škarje

Navodila:

  • Mrežo zvijemo v stožec in jo “sešijemo”, da se ne more razviti.
  • Smrekove vejice z vrtnimi škarjami narežemo na manjše kose, ki jih zatikamo v mrežo, da naredimo škratov plašč. Začnemo na spodnjem delu stožca in nadaljujemo navzgor.
  • Eno do vejic osmukamo, da dobimo palčko, ki jo zapičimo v krompir. Palčko zataknemo v mrežo tja, kjer naj bo škratov nos.
  • Iz rdečega blaga sešijemo škratu kapo (spet gre za stožec). Ker blaga nisem imela, sem uporabila kos rdeče tapete, ki sem jo zlepila v obliko stožca.
  • Škratu kapo poveznemo na glavo in ga postavimo pred vhodna vrata. Tako! 🙂

Posted on

Shranjevanje živil v steklenih kozarcih

V vsakem gospodinjstvu se hitro nabere množica steklenih kozarcev za vlaganje. Lahko jih recikliramo tako, da jih odložimo v zabojnik za steklo na ekološkem otoku, ali pa jih koristno porabimo za shranjevanje živil v domači shrambi. Shranjevanje v steklenih kozarcih je praktično, ker na ta način zlahka ugotovimo, kaj in koliko imamo, poleg tega pa je pogled na lepo urejeno zalogo tudi lep. Živila so tudi varno shranjena in zaščitena pred žuželkami in vlago.

Nič več nimamo težav s tem,

  • da ne bi hitro našli stvari, ki jih imamo v shrambi,
  • da bi kupili stvari, ki jih že imamo doma, ker zanje ne bi vedeli, ali
  • da bi zavrgli živila, ker bi nanje pozabili in bi jim potekel rok.

V kozarcih lahko shranjujemo vsa suha živila: kosmiče, stročnice, žita, sol, sladkor, kavo, moko, suho sadje, suho zelenjavo, oreščke, semena, začimbe …

Uporabimo lahko kozarce za vlaganje s pokrovom na navoj, steklenice s širokim vratom, patentne kozarce in različno stekleno embalažo (npr. od instant kave).

Kozarce opremimo z nalepkami, da nam ni treba ugibati, kaj vsebujejo. Vsebino lahko napišemo na nalepke ali pa na kozarce prilepimo napis, izrezan z originalne embalaže.

Ko gremo po nakupih, s sabo vzamemo svojo embalažo. Za suha živila so najbolj primerne platnene vrečke , ki si jih lahko zašijemo iz stare posteljnine ali kuhinjskih krp. Nakupljeno doma pretresemo v kozarce.

Posted on

Vrt v kuhinji: gojenje kalčkov

Za gojenje kalčkov ne potrebujemo zemlje, zato lahko z njim pridelamo sveže vitamine tudi takrat, ko to na vrtu ni mogoče.

Kaljenje semen nevtralizira toksine, ki jih vsebujejo in razgradi gluten. Poleg tega so kalčki polnovredno in z encimi bogato živilo. Kalčki vsebujejo do desetkrat več vitamina B, vitamina A in vitamina C kot surove stročnice ali žitarice. Pomembno je tudi, da jih je lažje prebaviti, ker vsebujejo lahko prebavljive beljakovine.

Predpriprava semen za kaljenje: prebiranje in čiščenje

Seme pregledamo in zavržemo vsa, ki so počena, polomljena ali razbarvana. Pazimo tudi, da med semeni ne bodo ostali majhni kamenčki, ki jih zlahka zamenjamo za seme. Nato seme očistimo. Stresemo ga v vodo, potem pa temeljito speremo, da odstranimo umazanijo.

Priprava semen za pridelavo kalčkov: namakanje

Posušena žita, stročnice in semena vsebujejo zaviralce encimov, zaradi katerih se seme ne prebudi, dokler vremenski pogoji ne postanejo ugodni za rast rastline. Semena vsebujejo tudi fitinsko kislino in druge strupene snovi, ki živali odvračajo od tega, da bi pojedle seme. V suhi obliki so zato semena neužitna. Namakanje žitaric, semen in stročnic nevtralizira zaviralce encimov in vzpodbudi rast laktobacilov, probiotičnih bakterij, ki razgradijo fitinsko kislino.

Za namakanje je najbolje uporabiti filtrirano vodo. Vode mora biti toliko, da je seme temeljito namočeno – vsaj dvakrat toliko, kot je višina semen v kozarcu. Semena premešamo. Vode ne more biti preveč, saj bodo semena vsrkala samo toliko vode, kot je potrebujejo. Med namakanjem naj bo posoda z namočenimi semeni v temi, stran od neposredne sončne svetlobe

Čas namakanja je zelo različen in je odvisen od vrste semen. Velika semena in stročnice namakamo do 12 ur. Semena z mehko lupinico, npr. amarant, kvinoja in semena zelenjave namakamo 4 ure. Med namakanjem semena večkrat odcedimo in jih zalijemo s svežo vodo.

Gojenje kalčkov je preprosto

Po namakanju semena temeljito odcedimo. V procesu kaljenja, ki sledi namakanju, morajo biti vlažna, ne mokra. Seme kalimo na svetlem prostoru, a ne neposredno obsijanem s soncem. Za kaljenje semen lahko uporabimo kupljene kalilnike, lahko pa kalilnik naredimo sami: vzamemo velik kozarec za vlaganje in ga pokrijemo z redko tkano tkanino iz bombaža (gazo), ki jo na kozarec pritrdimo z gumico.

Semena, ki kalijo, speremo 2 do 3-krat dnevno; odcedimo jih kar skozi gazo. Voda naj nanje teče vsaj nekaj minut. Tako bo imel končni izdelek bolj svež okus, pa tudi kaljenje na ta način pospešimo. Zelo pomembno je, da vsakič temeljito odcedimo semena, sicer lahko utonejo ali pa se na njih razvije plesen.

Čas kaljenja je zelo različen, odvisen je od vrste semen. Sončnice in semena zelenjave vzkalijo v štirih do osmih urah, medtem ko suhe stročnice potrebujejo tudi do dva dni.

Kalčke nato še zadnjič speremo in temeljito odcedimo ter osušimo. V hladilniku shranjeni kalčki ne smejo biti mokri, ker postanejo sluzasti in neužitni. Lahko jih osušimo z papirnatimi brisačami ali uporabimo centrifugo za sušenje solate. Shranimo jih v posodo in postavimo v hladilnik. Porabiti jih moramo najkasneje v enem tednu.

Kaj vse lahko nakalimo?

Zelenjava.Kalčki iz semen zelenjave so polni antioksidantov in vsebujejo veliko vitamina A. Njihov okus pogosto spominja na okus zelenjave, ki bi iz njih zrastla na vrtu. Za gojenje kalčkov lahko uporabimo vsa semena, ki jih sejemo na vrtu, tudi brokoli, triplat, gorčična semena in rukolo. Zelenjavne kalčke potresemo po sendvičih, jih dodamo v solate ali pojemo kar same. Lahko jih potresemo na praženo zelenjavo ali z njimi okrasimo zelenjavno juho.

Žitarice. Žitarice so prav tako kot zelenjava zelo raznovrstne. Nakaljena žita imajo sladak oreškast okus. Ko kalčke prvič predstavite svojim otrokom, jim najprej ponudite žitne kalčke.  Kalite lahko pšenico, oluščen ječmen, rž, oves, kamut, piro in proso. Tudi kvinojo in amarant lahko kalite, vendar to v resnici niso žita, pač pa semena listnatih rastlin. Oba sta brez glutena. Nakaljena žita dodamo v testo za kruh, mafine in palačinke ali jih jemo kar same. Uporabimo jih lahko kot žitarice za zajtrk z dodanim toplim mlekom in žličko medu.

Stročnice. Kalimo lahko skoraj vse vrstestročnic: fižol, lečo, grah, čičeriko, bob. Jemo jih lahko kot prigrizek ali jih dodamo v juhe, solate in zelenjavne jedi.
Opozorilo: soje in fižola ledvičarja ne uporabljamo za vzgojo kalčkov, saj njihovi kalčki vsebujejo škodljive snovi.

Oreški in semena. Ti kalčki ne zdržijo dolgo v hladilniku, a zelo verjetno te nevarnosti ne bo, saj so zelo okusni. Kalimo lahko semena bučnic, sončnic, mandljev, arašidov in sezama. Večina teh semen vzkali hitro in zlahka.

Posted on 2 komentarja

Urin + pepel = domače gnojilo za 4 x večji pridelek

Znanstveniki so s poskusi dokazali, da dodajaje gnojila iz urina in lesnega pepela kar za 4-krat poveča pridelek paradižnika, ne da bi se ob tem pojavilo kakršnokoli tveganje za pojav bolezni.
(vir: https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf9018917)

Finski znanstveniki so ugotovili, da z domačim gnojilom iz urina in lesnega pepela pridelek povečamo prav tako uspešno, kot z dragimi komercialnimi gnojili, ob tem pa tudi veliko manj škodujemo okolju. Takšno gnojilo je bogato s hranili, ki jih nujno potrebujejo rastline: dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij.

Urin je uspešno nadomestil umetna gnojila pri kumarah, koruzi, zelju, zeleni, jajčevcih, čebuli, špinači, redkvicah, solati, pšenici in paradižnikih. Za pepel pa je že zelo dolgo znano, da ga lahko s pridom uporabljamo na vrt (poglej članek Pepel na vrtu – link).

Rastline, ki so bile pognojene s tem gnojilom, so bile 4-krat bolj uspešne od nepognojenih, zemlja pa je bila zaradi dodatka pepela tudi manj zakisana. Znanstveniki so potrdili tudi to, da je takšno gnojilo varno, da ni mikrobiološko ali kemično nevarno – niti za zemljo, niti za rastline, niti za ljudi, ki tako pognojen pridelek uživajo. Svež urin je praviloma sterilen. Morebitni patogeni v urinu propadejo, če urin pred uporabo nekaj mesecev skladiščimo v zaprtih posodah. Urin vsebuje ureo, ki se spremeni v amonijak, ta pa uniči patogene.

V poskusu so uporabili človeški urin in lesni pepel iz brezovega lesa. Pred uporabo so urin skladiščili 6 mesecev in ugotavljali njegove mikrobiološke lastnosti. Našli niso nobenih škodljivih sestavin.

Raziskovalci so opozorili, da urin potrebuje čas, da imobilizira morebitne patogene, zato ga pred uporabo nekaj mesecev skladiščimo v zaprtih posodah. Ne uporabljamo ga nerazredčenega in ne dodajamo neposredno na rastline, da jih ne požgemo. Z gnojilom zalijemo tla okoli rastlin, nato pa tla zalijemo še z navadno vodo.

Liter urina vsebuje 11 g dušika, 1 g fosforja in 2 g kalija. Dušik pospešuje rast listov, fosfor je pomemben za razvoj korenin in kaljenje semen. Fosfor in kalij omogočata zdrav razvoj cvetov in plodov.

Urin zdrave osebe je sterilen, ne vsebuje bakterij in virusov. Za gnojenje zelenjave ne uporabljamo urina ljudi z infekcijami urinarnega trakta in tistih, ki uživajo antibiotike ali veliko soli.

Primer uporabe gnojila iz urina in lesnega pepela:

Špinača in druga listnata zelenjava:
1. mesec: 2 x tedensko voda + urin (razmerje 3:1)
2. mesec: 2 x tedensko voda + urin (razmerje 5:1)
3. in naslednji meseci: 1 x tedensko voda + urin (razmerje 5:1)
Paradižniki:
1 x tedensko 0,5 l voda + urin (razmerje 5:1) + 1 žlica lesnega pepela na rastlino.
Čebula:
1. mesec: 2 x tedensko voda + urin (razmerje 3:1)
2. mesec: 2 x tedensko voda + urin (razmerje 5:1)
3. mesec in kasneje: 1 x tedensko voda + urin (razmerje 5:1)

P.S. Za 100 m2 velik vrt potrebujemo 40 l urina na leto.

Gnojilo ni nadomestilo za običajno zalivanje! Rastline potrebujejo redno zalivanje z vodo, najbolje s kapnico.