Posted on

Zakaj se posede visoka greda in kaj lahko naredimo?

Visoke grede so napolnjene s plastmi različnih materialov. Vanje izmenično naložimo plasti, bogate z ogljikom in tiste, ki so bogate z dušikom. Na vrhu visoke grede sta nasuti plasti komposta in zemlje, pri katerih je razmerje med dušikom in ogljikom najbolj uravnano. Plasti si od dna proti vrhu visoke grede sledijo tudi po hitrosti razpadanja: tiste, ki bodo razpadale najdlje so najgloblje, tiste, ki bodo razpadle najhitreje, pa proti vrhu visoke grede.

Plasti v tako sestavljeni visoki gredi (torej takšni, ki ni zgolj korito, napolnjeno z zemljo), se sčasoma neizogibno posedejo. Manj, če smo bolj grobe materiale (npr. veje) pred nalaganjem zmleli, zdrobili ali nasekljali, in več, če jih pred nalaganjem nismo.

Od tega je odvisno, kako zelo se bo greda posedla. Posede se lahko od 10 ali 20, pa vse do 50 in več cm.

Kaj lahko naredimo, če/ko se to zgodi?

Možni rešitvi sta dve:

  1. rešitev za visoko gredo, ki se je posedla za 10 do 15 cm: na vrh visoke grede nasujemo domač ali kakovosten kupljen kompost. Kompost rahlo vkopljemo v vrhnjo plast zemlje ali pa ga na zemlji pustimo ležati – tako odložen bo odigral vlogo zastirke čez zimo. Ob prvih spomladanskih setvah in sajenjih ga bomo sproti vkopali v zemljo med tem, ko bomo pripravljali setvene in sadilne jarke in jamice.
  2. rešitev za visoko gredo, ki se je močno posedla: v tem primeru odstranimo vrhnjo plast visoke grede, njen najbolj rodoviten del – zemljo. Odstranimo vso zemljo, materiale, ki ležijo pod njo, pa pustimo v visoki gredi. Zemljo odložimo tako, da jo bomo lahko kasneje vrnili na vrh visoke grede. Visoko gredo nato napolnimo s plastmi različnih materialov, izmenično bogate z ogljikom (zdrobljene vejice in suho rjavo listje, slama) in tiste, ki so bogate z dušikom (zeleni odkos, delno dozorel kompost, cvetje, seno). Na vrh teh plasti naložimo zemljo, ki smo jo prej odstranili z visoke grede, nato pa jo zastremo še s plastjo zrelega, t.j. povsem predelanega domačega ali kakovosten kupljen kompost. Kompost lahko vkopljemo v zemljo, lahko pa ga pustimo do pomladi ležati na zemlji, pri čemer bo imel vlogo kompostne zastirke. Drug način pa je, da kompost vkopljemo v zemljo (da jo obogatimo), nato pa še prekrijemo s plastjo sena ali slame, ki služita kot zastirka.
Posted on

Repino listje in domača vegeta iz jesenske zelenjave

Konec novembra je skrajni čas, da z vrta poberemo še zadnjo zelenjavo, ki na njem ne bo ostala preko zime. Za zapoznelce imamo dve ideji, kako jih lahko uporabimo: uheljčke z repinim listjem in zelenjavno vegeto iz jesenskih korenovk in gomoljnic.

UHELJČKI Z REPINIM LISTJEM

Ko govorimo o repi, običajno pomislimo na podzemni del rastline, ne pa na liste. Kar je resnična škoda, saj s tem, ko zavžemo nežno in sočno listje, z njim zavržemo tudi veliko vitaminov in rudnin.

Italijani pa ne. Iz testenin (kako pač drugače, če gre za Italijane 🙂 in repinih listov pripravljajo zelo okusno, preprosto in hitro pripravljeno jed, imenovano “strascinati alle cime di rapa”. Po naše bi ji lahko rekli “uheljčki z repinim listjem”.

Recept:

400 g testenin (uheljčkov)
6 žlic olivnega olja
800 g repinih listov
5 do 6 strokov česna
sol

Repino listje pregledamo in preberemo. Odstranimo trda stebla in poškodovane liste. Liste operemo. Česen olupimo in nalistamo.

Liste blanširamo v slanem kropu. Ko ovenejo, jih s penovko poberemo iz vode in na deski narežemo. Počakamo, da voda ponovno zavre, nato pa v njej skuhamo testenine.

Medtem v ponvi segrejemo olje in na njem na hitro popražimo česen, da zadiši. Ko postane česen zlato rumen, dodamo repino listje in premešamo. Dušimo še nekaj minut in odstavimo.

Skuhane testenine odcedimo in stresemo v ponev. Dobro premešamo in postrežemo z veliko skledo solate.

DOMAČA ZELENJAVNA VEGETA

3 do 4 kg zelenjave korenje, zelena, peteršilj, zelje, por itd.) drobno zmeljemo. Dodamo 1 kg soli in dobro premešamo. Stoji naj 12 ur. Napolnimo manjše kozarčke in jih zapremo. Do odprtja hranimo kozarčke v kleti, po odprtju pa v hladilniku.

Posted on

Pokrijte vrt s kompostom

Se vam zdi, da prehitevam? Ne, pa ne … Samo še nekaj kratkih mesecev nas loči od prvih novoletnih setev (bob, januar) in vzgoje prvih sadik (paprike, februar).

Zastiranje tal s kompostom

Novembra je treba nahraniti in zaščititi zemljo pred prihajajočim zimskim mrazom. Najbolje to naredimo s pomočjo doma narejenega ali kupljenega rastlinskega komposta. Kompost oživi zemljo, zemlji doda in v njej zadrži hranila, potrebna za zdravo rast rastlin.

Domač rastlinski kompost naredimo v 4 do 9 mesecih (kar je odvisno od letnega časa, v katerem ga pripravljamo, zunanjih temperatur in sestavin, iz katerih ga pripravljamo). Živalski gnoj kompostiramo 3 leta, da nastane resnično kakovosten in neškodljiv končni izdelek. Drobne zmlete lesne odpadke kompostiramo ločeno 15 mesecev, nato pa jih lahko uporabimo za zastirko okoli grmovnic ali kot dodatek kompostnemu kupu.

Prednost jesenskega zastiranja s kompostom je tudi ta, da nam zemlje ni in ne bo treba prekopati. Še celo ne smemo je! Na grede razporedimo 2 do 5 cm zastirke iz zrelega in presejanega komposta. Zastiranje tal s kompostom povsem zadošča, lahko pa naravno zastirko zaščitimo še z zimsko kopreno. V tla jo pritrdimo s klini, da nam je ne bo odnesel veter.

Visoke grede za prve spomladanske setve

Nekaj domačega ali kupljenega komposta prihranimo za pripravo nove ali obnavljanje obstoječe visoke grede. Prednost sedaj pripravljenih visokih gred je, da bomo imeli za prve setve februarja in marca prostorčke že pripravljene. Tudi če bo takrat vreme slabo, ali pa bodo tla prekrita s snegom, nas to ne bo preveč motilo. V ta namen lahko na visoke grede namestimo loke iz armaturnih palic ali mrež (ki se sicer uporabljajo za izdelavo armiranega betona) ali posebnih, s plastiko prevlečenih prožnih palic (dobite jih v prodajalnah z izdelki za vrt). Te palice v dveh različnih dolžinah imam že vsaj 10 let. Z njimi sem zelo zadovoljna, vsestransko so uporabne in zelo vzdržljive. Postavljene loke prekrijemo z zimsko kopreno in jo nanje pripnemo (lahko kar z večjimi kljukicami za perilo).   

Visoke grede lahko sicer izdelamo kadarkoli, vendar ima priprava visokih gred v jeseni to prednost, da se bo do pomladi material v njih že lepo usedel, umiril in povezal v celoto ter napolnil z mikroorganizmi, pa tudi nove sezone ne bomo začeli z velikim in napornim projektom, pač pa bomo imeli ves čas do pomladi prijetno zadoščenje, da imamo za svoje sadike že vse pripravljeno.

Dodatna prednost novembrskega pripravljanja visokih gred je v tem, da bomo koristno porabili različno odpadno rastje z vrta, ki ga jeseni ne manjka.

Osnovna pravila izdelave visoke grede:

Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti vedno menjavajo: izmenično zlagamo star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa. Izmenjaje zlagamo bolj grob in bolj nežen material, da ne pride do gnitja in vretja zaradi pomanjkanja kisika. Enako kot v našem črevesju moramo tudi v kompostnem kupu, visoki gredi in prsti, vedno imeti tako bakterije, ki kisika ne marajo (anaerobne) kot tiste, ki ga nujno potrebujejo (aerobne bakterije). Pravilno razmerje med njimi je odločilno za zdravje prsti, kot za vsako živo bitje.

Priprava klasične visoke grede:
  • travno rušo odstranimo in shranimo v bližini,
  • postavimo okvir (lesen, betonski ali iz dvakrat žgane opeke),
  • v tako pripravljeni prostor zložimo zdrobljene olesenele odpadke za drenažo;
  • nanje položimo izrezane kose trate, obrnjene narobe,
  • sledi plast vlažnega listja, ki ga pred uporabo zdrobimo (delo lahko opravimo s kosilnico), še boljša je listovka (oziroma vsaj delno že predelano listje),
  • plast ovčje volne (opcijsko);
  • 15 cm vrtne zemlje
  • in nazadnje še 5 cm komposta.

Visoko gredo zaščitimo s tunelom iz armiranega železa ali prožnih palic, prekritih z na vremenske razmere odpornim polivinilom ali zimsko kopreno.

Posted on

Epsomska sol za odstranjevanje drevesnih štorov

Verjeli ali ne: kadar se hočemo znebiti drevesa, je sekanje običajno lažji del naloge. Pravi izziv nastane šele po tem: znebiti se je treba še štora, ki pogosto ostane živ in znova odžene.

Štora se lahko znebite na več načinov:

  • naročite strokovnjake, ki bodo štor izkopali s pomočjo strojev. Zadeva ne bo poceni, zaradi posega bo nastala precejšnja luknja, mehanizacija pa bo na vašem vrtu zelo verjetno naredila tudi nekaj dodatne škode;
  • štora se lahko lotite z ognjem in mečem (t.j. da štor poskušate sežgati in razkosati z verižno žago);
  • štor ovijete z verigo in/ali vrvjo, ki jo privežete na vlečno kljuko vašega avtomobila, in ga poskusite izpuliti.

Obe zadnji metodi močno odsvetujem. V najboljšem primeru boste zgolj skrajšali življenje avtomobilski sklopki in/ali motorni žagi. Noben štor ni vreden vaših živcev ali tega, da bi tvegali poškodbe.

Najlažja, najcenejša in tudi najbolj varna metoda za odstranjevanje štora je uporaba Epsomske soli.

Epsomska sol ali grenka sol je spojina magnezija, žvepla in kisika, imenovana magnezijev sulfat (MgSO4). Na vrtu je zelo dobrodošla tako za zelenjavo kot za cvetje, ker rastline za svojo uspešno rast nujno potrebujejo magnezij in žveplo.

Kadar pa Epsomsko sol uporabimo v večjih količinah, deluje ravno obratno: drevesni štor uniči, ker izsuši koreninski sistem in mu prepreči, da bi iz okolice srkal hranilne snovi in vodo. Ko štor zgnije in razpade, ga z lahkoto odstranimo z vrta.

Štor lahko z Epsomsko soljo odstranimo na dva načina:

  1. način: v štor zvrtamo 2,5 cm široke luknje. Med luknjami naj bo nekaj cm prostora. Luknje izvrtamo tako globoko, kot le lahko, najmanj pa 20 cm. V luknje nasujemo Epsomsko sol. Počasi prilijemo vodo, da navlažimo Epsomsko sol. Pazimo, da voda ne odplavi Epsomske soli iz lukenj. Štor pokrijemo, da ga zaščitimo pred dežjem. Postopek ponovimo vsake 3 tedne, dokler štor ne potemni in začne razpadati.

  2. Način: namakanje z raztopino Epsomske soli. Zmešamo Epsomsko sol in vodo v razmerju 1 : 2 (en del Epsomske soli, dva dela vode). Štor in vse vidne korenine namažemo z zmesjo. Namazan les pokrijemo, da ga zaščitimo pred dežjem. Postopek ponovimo 1 x tedensko, dokler štor ne začne kazati vidnih znakov razpadanja.

Pri obeh načinih se bo štor začel sušiti in razpadati. Proces lahko traja dolgo časa (tudi več mesecev), odvisno od stanja štora in njegove velikosti. Trhel štor nato izkopljemo in odstranimo. Luknjo zapolnimo z zemljo, posejemo travo ali zasadimo cvetlično gredo.

Prednost uporabe Epsomske soli je v tem, da z njo ne zastrupimo tal, kot jih z različnimi kemikalijami. Metoda je varna, poceni, preprosta in neškodljiva za okolje. Njena edina slabost je v tem, da rezultata ne bomo dosegli čez noč, ampak bo za to potrebnega nekaj časa.

Posted on

Kdaj posadimo jesenski česen?

Na naslovni fotografiji: glavico česna razdelimo na stroke tik pred sajenjem. Posadimo samo tiste stroke, ki so povsem nepoškodovani.

Odgovor na vprašanje v naslovu: Jesenski česen posadimo 14 dni preden zamrzne zemlja.

Vprašanje: Ja, in kdaj je to?

Za odgovor na slednje vprašanje bi morali biti jasnovidni. Ali pa tudi ne – poiščemo ga lahko na podlagi sklepanja.

Na fotografiji: jarki, pripravljeni za sajenje česna na gredi, ki ni pognojena. Sajenje na dvignjeni gredi ali na grebenih pomaga preprečiti gnitje česna.

Zemlja se ohlaja veliko počasneje kot zrak. Zemlja nikoli ne zamrzne čez noč oziroma takoj, ko se nočne temperature spustijo na ničlo.

Da zemlja zamrzne, mora biti izpolnjenih več pogojev. Med drugim temperature, ki se tudi čez dan ne dvignejo več visoko nad ničlo. Dokler je zmrzal samo ponoči, podnevi pa se zrak še ogreje, zemlja še ne zamrzne. Da zemlja zamrzne, mora biti temperatura vsaj 5 dni blizu ničle tudi čez dan. Pa še takrat bo najprej zamrznila le cm ali dva v globino. Kako hitro zemlja zamrzne, ni odvisno le od temperature zraka, ampak tudi od njene lege in sestave. In seveda tudi od tega, ali je pokrita ali ne – s snegom ali zastirko. Da zemlja zamrzne npr. 30 cm globoko, mora mraz neprekinjeno trajati več tednov.

Priporočilo, ki sem ga dobila od ekološke kmetice, ki prideluje res debel in zdrav česen: česen sadimo čim bolj pozno v jeseni, najbolje šele takrat, ko pade prva močna slana. Ko začnejo vremenarji napovedovati, da se nam bliža mraz tudi čez dan, je skrajni čas zanj. Seveda pa je to vsako leto drugače (ni tako kot Ledeni možje ali uscana Zofka …), največkrat pa nekje sredi novembra. Če nas skrbi, da smo predolgo čakali s sajenjem česna, lahko česen dodatno zavarujemo tako, da ga posadimo 5 cm globoko in po sajenju zaščitimo z zastirko iz slame. Tako bo bolj na varnem, mi pa brez skrbi. 

Na fotografiji: stroki česna so že v jarku, sledi zasipavanje. Nekateri priporočajo, da česen posadimo tako, da strok postavimo na njegov ploščati del. Mislim, da se ni potrebe ubadati s tem. Pognal bo v vsakem primeru.

Nasvet: zemlje, v katero sadimo česen, ne smemo gnojiti. Če je njena kakovost oziroma rodovitnost slaba, v jarke nasujte Biooglje – aktivator zemlje. Česen bo oskrbel z vsemi potrebnimi hranili in ga hkrati zaščitil pred boleznim in gnitjem.

Biooglje – aktivator zemlje. Za “običajno” gredo česna bo dovolj najmanjše pakiranje Biooglja – aktivator zemlje.

Posted on 1 Comment

Globoko zastrt vrt po metodi Ruth Stout, 1. del

Ruth Stout, rojena leta 1884 v ZDA, je že pred sto leti, leta 1920, je ugotovila, da lahko vsa običajna vrtna dela (prekopavanje, pletje, zalivanje, okopavanje ipd.) nadomesti preprosto tako, da vrt zastre z dovolj debelo plastjo sena.

O tem je najprej napisala članek, kasneje pa še knjige No-Work Garden Book, Gardening Without Work, I’ve Always Done It My Way, in How to Have a Green Thumb Without an Aching Back. Največja prednost njenih del je v tem, da je vedno pisala zgolj iz lastnih izkušenj in da je vse ideje, metode in ugotovitve najprej temeljito preizkusila v praksi.

Njena metoda je zelo preprosta: vrt je ves čas prekrit z 20 do 25 cm debelo plastjo sena. Delujemo po metodi »Zakon najmanjšega napora«, po kateri dovoljujemo naravi, da večino dela opravi namesto nas sama, mi pa se nehamo po nepotrebnem vmešavati.

Prednosti metode Ruth Stout:

  • preprostost
  • razumljivost
  • ne potrebujemo nobenih strojev
  • potrebnih je le malo virov, zgolj seno, semena in sadike
  • vse vrnemo v tla
  • zastirka ohranja vlago, zato zalivanje ni potrebno
  • odlični rezultati
  • dela s takšnim vrtom je zelo malo

Za vrt potrebujemo manj časa in fizičnega dela, ker nam ni treba:

  • okopavati
  • lopatati
  • zastirati rastlin
  • pleti
  • zalivati
  • škropiti
  • pripravljati komposta

Ruth Stout ni izumila tehnike stalnega zastiranja (narava to počne že milijone let!), zelo verjetno pa je bila prva, ki je o tej temi pisala že pred 100 leti.

Za zastiranje uporabimo seno, ki ni prišlo v stik s škropivi (travnik, s katerega je seno, ne sme mejiti na njive, ki jih škropijo). Ne moremo ga imeti preveč in nekaj ga je dobro vedno imeti na zalogi, spravljenega nekje na suhem.

Pod stalno zastrto površino se zemlja v nekaj letih krepko izboljša. Da bo to hitreje, ob sajenju ali sejanju rastlinam dodamo obogateno biooglje, alge, glistino in kompost.

Kdaj je najboljši čas za začetek?

Jasno, da lani! A če ga nismo ustvarili lani, je najboljši čas za začetek poleti ali v jeseni. Zgodaj spomladi je zemlja še hladna in z zastiranjem bi preprečili, da bi se ogrela. Vrt, ki ga bomo v jeseni zastrli z 20 cm sena, bo spomladi pripravljen na sajenje spomladi. 20 cm debela plast sena se zdi veliko, a se plast zaradi dežja in razkrajanja hitro stanjša na 5 do 7 cm.

Če vrt zastavljamo na novo, lahko s senom prekrijemo kar določen kos travnika ali zelenice. Seno damo neposredno na travo, ničesar ne odstranjujemo ali prekopavamo. Obstoječe rastline se bodo razkrojile in pomagale povečati rodovitnost zemlje.

Če pa bi radi vrt, ki je že obdelan in zasajen z rastlinami, spremenili v vrt z globoko zastirko po metodi Ruth Stout, okoli posajenih rastlin položimo plast sena, med vrste pa listovko. Kot vedno priporočam, da vrt spreminjate postopoma, ne vseh gred hkrati. Vsak vrt, vsaka zemlja, vsako okolje je nekoliko drugačno, in se na spremembe odziva tako, kot je to pač njemu lastno.

Seznam sezonskih opravil na vrtu po metodi Ruth Stout

Pomlad

  • Dodamo seno na tiste dele vrta, kjer ga še ni zadosti.
  • Sejemo in presajamo.
  • Pobiramo pridelke lanskega leta.

Poletje

  • Po potrebi dodatno podpremo rastline, ki se vzpenjajo (npr. fižol preklar) in rastline, ki svojo težo težko nosijo same (npr. paradižniki).
  • Odstranjevanje plevela je videti tako: plevel poležimo in pokrijemo s plastjo sena.
  • Po potrebi dodajamo seno, kjer ga še ni zadosti.
  • Pobiranje pridelka.

Jesen

  • Pobiranje in spravilo pridelka
  • Sadimo kulture, kot je česen
  • Vse pustimo na mestu. Ničesar ne populimo. Samo pokrijemo z novo plastjo sena.
Posted on

Zakaj propade večina avokadovih drevesc?

Vprašanje iz naslova ima zelo preprost odgovor: največkrat se to zgodi zato, ker jih preveč zalivamo.

Iz semena vzgojiti avokado niti ni preveč težko. Zraste hitro in kmalu nam je v ponos lepa rastlina, z bleščečimi mesnatimi listi … nato pa (največkrat v prvem letu, pozimi) spodnje liste začnejo nekaj napadati, pojavijo se rjavi madeži,  ki se širijo, tudi če spodnje liste odstranimo.

imgp0006

Propadajoči listi kažejo na to, da rastlina doživlja stres. Vzrok zanj je lahko več različnih faktorjev: neustrezna zemlja, kemikalije, prepih, presuh zrak, osamljenost … Večina avokadov, ki jih vzgojimo kot sobne rastline, odmre zaradi preveč vode. Kar pa se tiče čustvene prizadetosti – povsem možna in naravna je tudi pri rastlinah. Za rastline, ki z nazadovanjem ali celo boleznijo odreagirajo na čustveni stres, obstaja homeopatski pripravek Ignatia. Za rastline, ki zaradi bolezni ali škodljivcev izgubijo vitalne dele, pa Silicea.Za takšne liste je možnih več vzrokov, največkrat gre za preveč vode. Površina zemlje ni merilo, prst potisnite v globino 1 do 2 cm, ali celo malo odgrnite zemljo. Biti mora suha. Če je vlažna, ali bi jo lahko stisnili v kepico, je vlage dovolj in ne zalivajte. Pomembna je dobra drenaža, lonček ne sme stati v pladnju z vodo. Drenaža ne sme biti na dnu lončka, ampak izven njega. V podstavek lahko damo nekaj kamenčkov, da loček stoji na njih in ne direktno na dnu podstavka. Med dnom lončka in podstavkom mora biti zračen prostor.

imgp0004

Druga možnost za propad avokadovega drevesca so škodljivci, a je to manj verjetno (razen če niso bili prinešeni z zemljo).Zelo pomembno je, da dobi avokado dovolj svetlobe tudi v zimskih mesecih. Tropske rastline, ki obrodijo plodove, potrebujejo več svetlobe, kot naše običajne sobne rastline. Če je sonca premalo, potrebuje takšna rastlina lučko s fluorescenčno žarnico.Avokadi so tudi zelo netolerantni do trde vode. Voda za zalivanje naj bo postana, še boljša je kapnica (problem je potem kisel dež, dobro je imeti filtre). Trde vode ne marajo (se na lončkih nabira sled apnenca? To ne bo v redu).Drevesce pozimi pogosto hibernira, zaradi pomanjkanja svetlobe spi zimsko spanje. V tem primeru ga zalivamo minimalno, ker vode ne potrebuje in seveda tudi gnojil ne, vse dokler se ne pojavi nova rast. Avokado, ki hibernira, odvrže liste in prezimi zgolj kot palčka. Nova rast se pojavi, ko se vrne dovolj sončne svetlobe. Avokadi potrebujejo zelo močno svetlobo; svetloba, ki pride skozi steklena okna in kratki dnevi so zanje zelo neugodni pogoji. Poleg tega je zrak v zaprtih ogrevanih prostorih lahko preveč suh. Treba jih je škropiti ali na radiator postaviti posodo z vodo, ki izhlapeva in dodaja vlago v zrak.Avokadi so tudi bolj srečni v glinenih kot pa v plastičnih loncih.Za avokade je priporočljivo obrezovanje, da vzgojimo namesto visokih in tankih raje nizke, grmičaste rastline. Z obrezovanjem začnemo ko so visoki 15 do 30 cm, kasneje ne, bi jih preveč poškodovali.P.S. Avokadovo drevesce lahko zelo preprosto vzgojimo sami. Kako, preberite tukaj: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2011/12/04/avokadovo-drevesce-iz-koscice-4-12-11/

Posted on

Štorovke – zakaj jih ne maramo v sadovnjaku?

honey fungus

Radi nabirate gobe? Jaz tudi, zelo! Bi vam bilo všeč, če bi jih lahko nabrali kar v domačem sadovnjaku, potem pa jih nekaj pripravili na čebuli, nekaj v juhi ali z jajčkom, tiste najbolj lepe, čvrste in mlade pa vložili?

Verjemite mi, da ne … vsaj, ko gre za štorovke ali mraznice. Za štorovke pravijo: “Štorovke rastejo na štoru. Če ga ni, ga pa naredijo.”

Štorovka je splošno ime za veliko različnih vrst gob, ki so vse združene v družini Armillaria (meli je grško ime za med; Angleži jih prav zato imenujejo Honey fungus – medene gobe)Nekatere od njih so paraziti, ki napadajo in uničujejo korenine olesenelih in trajnih rastlin. Te lahko povzročijo veliko škodo v naših nasadih, sadovnjakih in vrtovih. Večina štorovk je na srečo gniloživk ali saprofitov, ki le razgrajujejo mrtev ali umirajoč oleseneli material. Zato je pomembno vedeti, katero vrsto imamo. Najbolj nevarni sta Črnomekinasta mraznica (Armillaria osoyae) in Sivorumena mraznica (Armillaria mellea).

Ko se naselijo v sadovnjak, so tam vse leto, pa čeprav jih večino časa ne vidimo. Micelij (podgobje ali steljka) in rizomorfa (micelijski konopci) ostaneta v tleh vse leto, nadzemni deli gobe (ta, ki ga naberemo in pojemo) pa zraste v poznem poletju in v jeseni.

Kako delujejo mraznice na drevo

Parazitske vrste mraznic uničijo korenine gostujoče rastline. S tem degradirajo koreninski sistem, zaradi česar je drevo oslabljeno oziroma obsojeno na propad.

Kako se širijo

Glive se širijo z okužene rastline z neposrednim stikom – korenine sosednjih rastlin se stikajo in prepletajo. Širijo se tudi skozi zemljo s pomočjo rizomorfnih struktur.

Simptomi, ki pomagajo postaviti diagnozo:

1. Nad tlemi

  • nadzemni deli rastline začnejo propadati. Včasih nenadoma v obdobjih zelo sušnega vremena, kar kaže na propadanje koreninskega sistema. včasih bolj postopoma, ko veje umirajo skozi več let.
  • listi so manjši in bolj bledi kot bi bili sicer
  • drevo manj cveti, ali pa cveti zelo obilno in tudi rodi veliko sadja – običajno se to zgodi tik pred smrtjo (labodji spev)
  • drevo dobi jesenske barve hitreje, kot ostala
  • lubje na vznožju debla poči in iz njega se cedi
  • ob primernih pogojih v jeseni iz okuženega rastlinskega tkiva zrastejo gobe
  • pod lubjem je plast belega ali bež obarvanega glivičnega tkiva, ki kasneje počrni

2. V tleh

  • mrtve in razpadajoče korenine z zaplatami glivičnega materiala (micelija) med lubjem in lesom, ki ima močan vonj po gobah. Običajno se nahaja na vznožju debla in se le redko razraste višje po deblu, do 1 m višine. Ta simptom je za postavitev diagnoze najbolj značilen.

Nadzor in zdravljenje

  • Skrbimo, da so tla zdrava in dobro nahranjena, da imamo primerne pogoje za rastline. Rastline, ki so v stresu, podhranjene, poškodovane, se bodo težko uprle okužbam.
  • Uporabimo homeopatski pripravek Phosphorus C30.
  • Vsakemu drevesu dodamo Biooglje – aktivator zemlje (0,6 do 1,2 litra na drevo, odvisno od velikosti drevesa).
  • Zelo bolne, umirajoče, poškodovane rastline odstranimo (še vedno pa menim, da je dobro vsaj poskusiti pozdraviti …).
  • Širjenje glive v tleh lahko preprečimo s fizičnimi pregradami (v tla vkopljemo prepreke iz odporne plastike ali gume, 45 cm globoko, ki 2 do 3 cm gledajo iz tal).
  • Kjer so mraznice že prisotne, na novo ne sadimo vrst, ki so bolj dovzetne za okužbo (primer: namesto običajnega posadimo črni oreh).

POZOR! Fungicidi niso rešitev. Ne le, da mraznic ni mogoče uničiti s kemičnimi sredstvi, s fungicidi bi še bolj oslabili že tako neuravnovešeno okolje v tleh in povzročili še večjo škodo, še hitrejši propad.

Pregled različnih vrt štorovk ali mraznic

VrstaHabitatPatogenost
Severnjaška mraznicaArmillaria borealisGniloživka *Šibek parazit za brezo in divjo češnjo
Čebulasta mraznicaArmillaria cepistipesGniloživka *Relativno nenevaren
Rumenovenčna mraznicaArmillaria gallicaRaste na zemlji blizu trdega lesaRelativno nenevaren. Šibek ali drugoten parazit
Sivorumena mraznicaArmillaria melleaNa širokolistnem, okrasnem in sadnem drevjuAgresiven parazit na listopadnih drevesih
Črnomekinasta mraznicaArmillaria ostoyaeOmejena na iglavceNevaren parazit na iglavcih
Dobova mraznicaArmillaria tabescensGniloživka * na hrastovih štorihNevarna za evkalipte

Vir: http://www.gobe.si/

*Gniloživke so bakterije ali glive, ki povzročajo gnitje nežive organske snovi. Praviloma so nepatogene (ne povzročajo bolezni). Pomembne so, ker razkrajajo odpadlo listje, odmrl les in poginule živali ter tako sodelujejo pri kroženju mineralnih snovi v naravi – iz odmrlih organizmov tistim, ki še živijo.

Povzetek

Štorovke ali mraznice hitro obtožimo za glavnega povzročitelja za propad dreves in grmov v nasadih. Velikokrat so mraznice drugoten pojav, ki se pojavi, ko drevo oslabi zaradi drugih razlogov. Mraznice lahko povzročijo obsežno škodo na vrtu, vendar niso vir vsega zla. Osnovni vzrok je pogosto očem skrit – pomanjkanje hranil v tleh in slabo vzdrževan sadovnjak.

Priporočljiva izdelka:

Zaščitnik drevesobogateno biooglje proti glivičnim in bakterijskim okužbam drevesHomeopatski pripravek za rastline Phosphorus C30 
Posted on

Epsomska sol za sprostitev in lajšanje težav

Poleti z Epsomsko soljo skrbimo za paprike, paradižnike in vrtnice, pozimi pa za razvajanje in lajšanje tegob.

Epsomska, ali z drugim imenom tudi grenka sol, je magnezijev sulfat (MgSO4). Magnezij, ki ga vsebuje, lahko med namakanjem v kopeli z Epsomsko soljo naše telo vsrka skozi kožo. Tako si zlahka zagotovimo ne preveč in ne premalo magnezija. S pitjem lahko dobimo preveč ali premalo magnezija, z vnosom preko kože pač ne.

Magnezij enako kot vrtnice nujno potrebujemo tudi ljudje; omogoča delovanja več kot 300 encimov, izboljša delovanje mišic in živcev, zmanjša vnetne procese, pomaga zmanjšati bolečine v sklepih in mišicah. S kopeljo v Epsomski soli si pomagamo:

  • Proti bolečinam v sklepih, križu in mišicah: namakanje v kopelih z Epsomsko soljo odpravlja bolečine v sklepih, križu in mišicah. Olajša bolečine, odpravi krče v mišicah, ki nastanejo zaradi pomanjkanja magnezija in zmanjša vnetne procese.
  • Proti razdražljivosti in stresu: pomanjkanje magnezija povzroči tudi kronično utrujenost, razdražljivost in težave pri premagovanju stresa. Prav zato kopel z Epsomsko soljo deluje sprostilno in protistresno.
  • Za več energije: magnezij je tudi ključen za proizvodnjo energije v celicah, zato nas poživi, ne da bi nas razdražil (v nasprotju s kofeinom).

Raziskave kažejo, da vsaj 70 % ljudem primanjkuje magnezija. Najlažje si dovolj magnezija zagotovimo s kopeljo (vsaj 1-krat tedensko). Znanstveno dokazano pa je, da namakanje v kopeli z Epsomsko soljo v telesu dejansko dvigne nivo količine magnezija in žvepla. S kopeljo vnosa magnezija in žvepla ne moremo predozirati, zato je ta način oskrbe z magnezijem najbolj varen.
Bi radi shujšali?

Epsomska sol prinaša številne zdravstvene in kozmetične koristi. S tem, ko nas uspešno razstrupi in v telesu ponovno vzpostavi ravnovesje potrebnih mineralov, lahko pomaga zmanjšati odvečno težo, zmanjšati celulit, izboljša stanje in videz kože in nam na splošno zagotovi več zdravja in dobrega počutja.

Nabiranje odvečne teže je velikokrat povezano s čustvenim prenajedanjem, zastajanjem odpadnih snovi in toksinov ter zmanjšano sposobnostjo organizma, da absorbira hranilne snovi. Ko se znebimo odpadnih snovi, telo sprosti odvečno vodo in z njo odvečno težo. Hkrati se počutimo bolj sproščene, zato je manj verjetno, da se bomo prenajedli, pa tudi presnova bo potekala bolj učinkovito.

Kaj se dogaja me namakanjem v kopeli z Epsomsko soljo

Dokazano je, da se med namakanjem v kopeli magnezij in žveplo absorbirata skozi kožo (kot je pokazala raziskava Rosemary Waring na University of Birmingham). V kopeli z Epsomsko soljo v telo prehajata magnezij in žveplo, iz telesa pa se izločajo odvečne snovi in toksini. Proces imenujemo reverzna osmoza.  Kopel z Epsomsko soljo je za telo koristna, saj sta tako magnezij kot žveplo pomembna za zdravje in dobro počutje in lahko olajšata izločanje snovi, ki se jih mora telo znebiti, da lahko nemoteno deluje.

Epsomsko sol pa lahko uporabimo tudi:

  • za lepe lase: kadar nam zmanjka časa za umivanje las, si lahko pomagamo z Epsomsko soljo. Vtremo jo v lase, pustimo da deluje nekaj minut in razčešemo lase. Epsomsko sol lahko po umivanju dodamo balzamu za lase (zmešamo 2 žlici Epsomske soli in 2 žlici balzama) Po umivanju las nanesemo zmes na lase in pustimo učinkovati 10 do 20 minut, nato temeljito speremo.
  • kot domače čistilo za steklene, kovinske in keramične površine: zmešamo enaka dela Epsomske soli in tekočega detergenta za posodo. Sredstvo nanesemo na površino, ki bi jo radi očistili. Pustimo, da deluje nekaj minut, nato pa površino zdrgnemo in jo do čistega speremo.