Kategorija: November

Visoke grede so napolnjene s plastmi različnih materialov. Vanje izmenično naložimo plasti, bogate z ogljikom in tiste, ki so bogate z dušikom. Na vrhu visoke grede sta nasuti plasti komposta in zemlje, pri katerih je razmerje med dušikom in ogljikom najbolj uravnano. Plasti si od dna proti vrhu visoke grede sledijo tudi po hitrosti razpadanja: tiste, ki bodo razpadale najdlje so najgloblje, tiste, ki bodo razpadle najhitreje, pa proti vrhu visoke grede.

Plasti v tako sestavljeni visoki gredi (torej takšni, ki ni zgolj korito, napolnjeno z zemljo), se sčasoma neizogibno posedejo. Manj, če smo bolj grobe materiale (npr. veje) pred nalaganjem zmleli, zdrobili ali nasekljali, in več, če jih pred nalaganjem nismo.

Od tega je odvisno, kako zelo se bo greda posedla. Posede se lahko od 10 ali 20, pa vse do 50 in več cm.

Kaj lahko naredimo, če/ko se to zgodi?

Možni rešitvi sta dve:

1. rešitev za visoko gredo, ki se je posedla za 10 do 15 cm: na vrh visoke grede nasujemo domač ali kakovosten kupljen kompost. Kompost rahlo vkopljemo v vrhnjo plast zemlje ali pa ga na zemlji pustimo ležati – tako odložen bo odigral vlogo zastirke čez zimo. Ob prvih spomladanskih setvah in sajenjih ga bomo sproti vkopali v zemljo med tem, ko bomo pripravljali setvene in sadilne jarke in jamice.
2. rešitev za visoko gredo, ki se je močno posedla: v tem primeru odstranimo vrhnjo plast visoke grede, njen najbolj rodoviten del – zemljo. Odstranimo vso zemljo, materiale, ki ležijo pod njo, pa pustimo v visoki gredi. Zemljo odložimo tako, da jo bomo lahko kasneje vrnili na vrh visoke grede. Visoko gredo nato napolnimo s plastmi različnih materialov, izmenično bogate z ogljikom (zdrobljene vejice in suho rjavo listje, slama) in tiste, ki so bogate z dušikom (zeleni odkos, delno dozorel kompost, cvetje, seno). Na vrh teh plasti naložimo zemljo, ki smo jo prej odstranili z visoke grede, nato pa jo zastremo še s plastjo zrelega, t.j. povsem predelanega domačega ali kakovosten kupljen kompost. Kompost lahko vkopljemo v zemljo, lahko pa ga pustimo do pomladi ležati na zemlji, pri čemer bo imel vlogo kompostne zastirke. Drug način pa je, da kompost vkopljemo v zemljo (da jo obogatimo), nato pa še prekrijemo s plastjo sena ali slame, ki služita kot zastirka.

Konec novembra je skrajni čas, da z vrta poberemo še zadnjo zelenjavo, ki na njem ne bo ostala preko zime. Za zapoznelce imamo dve ideji, kako jih lahko uporabimo: uheljčke z repinim listjem in zelenjavno vegeto iz jesenskih korenovk in gomoljnic.

UHELJČKI Z REPINIM LISTJEM

Ko govorimo o repi, običajno pomislimo na podzemni del rastline, ne pa na liste. Kar je resnična škoda, saj s tem, ko zavžemo nežno in sočno listje, z njim zavržemo tudi veliko vitaminov in rudnin.

Italijani pa ne. Iz testenin (kako pač drugače, če gre za Italijane 🙂 in repinih listov pripravljajo zelo okusno, preprosto in hitro pripravljeno jed, imenovano “strascinati alle cime di rapa”. Po naše bi ji lahko rekli “uheljčki z repinim listjem”.

Recept:

400 g testenin (uheljčkov)
6 žlic olivnega olja
800 g repinih listov
5 do 6 strokov česna
sol

Repino listje pregledamo in preberemo. Odstranimo trda stebla in poškodovane liste. Liste operemo. Česen olupimo in nalistamo.

Liste blanširamo v slanem kropu. Ko ovenejo, jih s penovko poberemo iz vode in na deski narežemo. Počakamo, da voda ponovno zavre, nato pa v njej skuhamo testenine.

Medtem v ponvi segrejemo olje in na njem na hitro popražimo česen, da zadiši. Ko postane česen zlato rumen, dodamo repino listje in premešamo. Dušimo še nekaj minut in odstavimo.

Skuhane testenine odcedimo in stresemo v ponev. Dobro premešamo in postrežemo z veliko skledo solate.

DOMAČA ZELENJAVNA VEGETA

3 do 4 kg zelenjave korenje, zelena, peteršilj, zelje, por itd.) drobno zmeljemo. Dodamo 1 kg soli in dobro premešamo. Stoji naj 12 ur. Napolnimo manjše kozarčke in jih zapremo. Do odprtja hranimo kozarčke v kleti, po odprtju pa v hladilniku.

Verjeli ali ne: kadar se hočemo znebiti drevesa, je sekanje običajno lažji del naloge. Pravi izziv nastane šele po tem: znebiti se je treba še štora, ki pogosto ostane živ in znova odžene.

Štora se lahko znebite na več načinov:

• naročite strokovnjake, ki bodo štor izkopali s pomočjo strojev. Zadeva ne bo poceni, zaradi posega bo nastala precejšnja luknja, mehanizacija pa bo na vašem vrtu zelo verjetno naredila tudi nekaj dodatne škode;
• štora se lahko lotite z ognjem in mečem (t.j. da štor poskušate sežgati in razkosati z verižno žago);
• štor ovijete z verigo in/ali vrvjo, ki jo privežete na vlečno kljuko vašega avtomobila, in ga poskusite izpuliti.

Obe zadnji metodi močno odsvetujem. V najboljšem primeru boste zgolj skrajšali življenje avtomobilski sklopki in/ali motorni žagi. Noben štor ni vreden vaših živcev ali tega, da bi tvegali poškodbe.

Najlažja, najcenejša in tudi najbolj varna metoda za odstranjevanje štora je uporaba Epsomske soli.

Epsomska sol ali grenka sol je spojina magnezija, žvepla in kisika, imenovana magnezijev sulfat (MgSO4). Na vrtu je zelo dobrodošla tako za zelenjavo kot za cvetje, ker rastline za svojo uspešno rast nujno potrebujejo magnezij in žveplo.

Kadar pa Epsomsko sol uporabimo v večjih količinah, deluje ravno obratno: drevesni štor uniči, ker izsuši koreninski sistem in mu prepreči, da bi iz okolice srkal hranilne snovi in vodo. Ko štor zgnije in razpade, ga z lahkoto odstranimo z vrta.

Štor lahko z Epsomsko soljo odstranimo na dva načina:

1. način: v štor zvrtamo 2,5 cm široke luknje. Med luknjami naj bo nekaj cm prostora. Luknje izvrtamo tako globoko, kot le lahko, najmanj pa 20 cm. V luknje nasujemo Epsomsko sol. Počasi prilijemo vodo, da navlažimo Epsomsko sol. Pazimo, da voda ne odplavi Epsomske soli iz lukenj. Štor pokrijemo, da ga zaščitimo pred dežjem. Postopek ponovimo vsake 3 tedne, dokler štor ne potemni in začne razpadati.
   
   
2. Način: namakanje z raztopino Epsomske soli. Zmešamo Epsomsko sol in vodo v razmerju 1 : 2 (en del Epsomske soli, dva dela vode). Štor in vse vidne korenine namažemo z zmesjo. Namazan les pokrijemo, da ga zaščitimo pred dežjem. Postopek ponovimo 1 x tedensko, dokler štor ne začne kazati vidnih znakov razpadanja.

Pri obeh načinih se bo štor začel sušiti in razpadati. Proces lahko traja dolgo časa (tudi več mesecev), odvisno od stanja štora in njegove velikosti. Trhel štor nato izkopljemo in odstranimo. Luknjo zapolnimo z zemljo, posejemo travo ali zasadimo cvetlično gredo.

Prednost uporabe Epsomske soli je v tem, da z njo ne zastrupimo tal, kot jih z različnimi kemikalijami. Metoda je varna, poceni, preprosta in neškodljiva za okolje. Njena edina slabost je v tem, da rezultata ne bomo dosegli čez noč, ampak bo za to potrebnega nekaj časa.

Epsomska sol 0,5 kg

Epsomska sol 1 kg

Na naslovni fotografiji: glavico česna razdelimo na stroke tik pred sajenjem. Posadimo samo tiste stroke, ki so povsem nepoškodovani.

Odgovor na vprašanje v naslovu: Jesenski česen posadimo 14 dni preden zamrzne zemlja.

Vprašanje: Ja, in kdaj je to?

Za odgovor na slednje vprašanje bi morali biti jasnovidni. Ali pa tudi ne – poiščemo ga lahko na podlagi sklepanja.

Zemlja se ohlaja veliko počasneje kot zrak. Zemlja nikoli ne zamrzne čez noč oziroma takoj, ko se nočne temperature spustijo na ničlo.

Da zemlja zamrzne, mora biti izpolnjenih več pogojev. Med drugim temperature, ki se tudi čez dan ne dvignejo več visoko nad ničlo. Dokler je zmrzal samo ponoči, podnevi pa se zrak še ogreje, zemlja še ne zamrzne. Da zemlja zamrzne, mora biti temperatura vsaj 5 dni blizu ničle tudi čez dan. Pa še takrat bo najprej zamrznila le cm ali dva v globino. Kako hitro zemlja zamrzne, ni odvisno le od temperature zraka, ampak tudi od njene lege in sestave. In seveda tudi od tega, ali je pokrita ali ne – s snegom ali zastirko. Da zemlja zamrzne npr. 30 cm globoko, mora mraz neprekinjeno trajati več tednov.

Priporočilo, ki sem ga dobila od ekološke kmetice, ki prideluje res debel in zdrav česen: česen sadimo čim bolj pozno v jeseni, najbolje šele takrat, ko pade prva močna slana. Ko začnejo vremenarji napovedovati, da se nam bliža mraz tudi čez dan, je skrajni čas zanj. Seveda pa je to vsako leto drugače (ni tako kot Ledeni možje ali uscana Zofka …), največkrat pa nekje sredi novembra. Če nas skrbi, da smo predolgo čakali s sajenjem česna, lahko česen dodatno zavarujemo tako, da ga posadimo 5 cm globoko in po sajenju zaščitimo z zastirko iz slame. Tako bo bolj na varnem, mi pa brez skrbi. 

Nasvet: zemlje, v katero sadimo česen, ne smemo gnojiti. Če je njena kakovost oziroma rodovitnost slaba, v jarke nasujte Biooglje – aktivator zemlje. Česen bo oskrbel z vsemi potrebnimi hranili in ga hkrati zaščitil pred boleznim in gnitjem.

Biooglje – aktivator zemlje. Za “običajno” gredo česna bo dovolj najmanjše pakiranje Biooglja – aktivator zemlje.

Ruth Stout, rojena leta 1884 v ZDA, je že pred sto leti, leta 1920, je ugotovila, da lahko vsa običajna vrtna dela (prekopavanje, pletje, zalivanje, okopavanje ipd.) nadomesti preprosto tako, da vrt zastre z dovolj debelo plastjo sena.

O tem je najprej napisala članek, kasneje pa še knjige No-Work Garden Book, Gardening Without Work, I’ve Always Done It My Way, in How to Have a Green Thumb Without an Aching Back. Največja prednost njenih del je v tem, da je vedno pisala zgolj iz lastnih izkušenj in da je vse ideje, metode in ugotovitve najprej temeljito preizkusila v praksi.

Njena metoda je zelo preprosta: vrt je ves čas prekrit z 20 do 25 cm debelo plastjo sena. Delujemo po metodi »Zakon najmanjšega napora«, po kateri dovoljujemo naravi, da večino dela opravi namesto nas sama, mi pa se nehamo po nepotrebnem vmešavati.

Prednosti metode Ruth Stout:

• preprostost
• razumljivost
• ne potrebujemo nobenih strojev
• potrebnih je le malo virov, zgolj seno, semena in sadike
• vse vrnemo v tla
• zastirka ohranja vlago, zato zalivanje ni potrebno
• odlični rezultati
• dela s takšnim vrtom je zelo malo

Za vrt potrebujemo manj časa in fizičnega dela, ker nam ni treba:

• okopavati
• lopatati
• zastirati rastlin
• pleti
• zalivati
• škropiti
• pripravljati komposta

Ruth Stout ni izumila tehnike stalnega zastiranja (narava to počne že milijone let!), zelo verjetno pa je bila prva, ki je o tej temi pisala že pred 100 leti.

Za zastiranje uporabimo seno, ki ni prišlo v stik s škropivi (travnik, s katerega je seno, ne sme mejiti na njive, ki jih škropijo). Ne moremo ga imeti preveč in nekaj ga je dobro vedno imeti na zalogi, spravljenega nekje na suhem.

Pod stalno zastrto površino se zemlja v nekaj letih krepko izboljša. Da bo to hitreje, ob sajenju ali sejanju rastlinam dodamo obogateno biooglje, alge, glistino in kompost.

Kdaj je najboljši čas za začetek?

Jasno, da lani! A če ga nismo ustvarili lani, je najboljši čas za začetek poleti ali v jeseni. Zgodaj spomladi je zemlja še hladna in z zastiranjem bi preprečili, da bi se ogrela. Vrt, ki ga bomo v jeseni zastrli z 20 cm sena, bo spomladi pripravljen na sajenje spomladi. 20 cm debela plast sena se zdi veliko, a se plast zaradi dežja in razkrajanja hitro stanjša na 5 do 7 cm.

Če vrt zastavljamo na novo, lahko s senom prekrijemo kar določen kos travnika ali zelenice. Seno damo neposredno na travo, ničesar ne odstranjujemo ali prekopavamo. Obstoječe rastline se bodo razkrojile in pomagale povečati rodovitnost zemlje.

Če pa bi radi vrt, ki je že obdelan in zasajen z rastlinami, spremenili v vrt z globoko zastirko po metodi Ruth Stout, okoli posajenih rastlin položimo plast sena, med vrste pa listovko. Kot vedno priporočam, da vrt spreminjate postopoma, ne vseh gred hkrati. Vsak vrt, vsaka zemlja, vsako okolje je nekoliko drugačno, in se na spremembe odziva tako, kot je to pač njemu lastno.

Seznam sezonskih opravil na vrtu po metodi Ruth Stout

Pomlad

• Dodamo seno na tiste dele vrta, kjer ga še ni zadosti.
• Sejemo in presajamo.
• Pobiramo pridelke lanskega leta.

Poletje

• Po potrebi dodatno podpremo rastline, ki se vzpenjajo (npr. fižol preklar) in rastline, ki svojo težo težko nosijo same (npr. paradižniki).
• Odstranjevanje plevela je videti tako: plevel poležimo in pokrijemo s plastjo sena.
• Po potrebi dodajamo seno, kjer ga še ni zadosti.
• Pobiranje pridelka.

Jesen

• Pobiranje in spravilo pridelka
• Sadimo kulture, kot je česen
• Vse pustimo na mestu. Ničesar ne populimo. Samo pokrijemo z novo plastjo sena.