Lani jeseni sem s fige porezala narezala nekaj tanjših vej in jih narezala na 30 do 40 cm dolge palčke. Potaknila sem jih v večji lonec z zemljo. Ena tretjina palčke v zemljo, dve tretjini pa nad njo. Lonec sem postavila ob vhod v rastlinjak – in pozabila nanje.
Sedaj ugotavljam, da je letošnja bera mladih figovih drevesc kar lepa. Na približno tretjini palčk lahko opazimo poganjke ali celo že kar prave listke. Mladi potaknjenci so brez škode preživeli zaplaninsko zimo in lepo napredujejo. Prepričana sem, da bodo tudi kot mlada drevesca lepo uspevali, saj so že od “rojstva” navajeni na vremenske pogoje v našem okolju.
Sadike fig bom letos jeseni ali naslednjo pomlad (odvisno od tega, kako velike bodo takrat) posadila na zahodni rob parcele. Figov les je krhek, vendar pa fige hitro rastejo, imajo močne korenine, lepe dekorativne liste in zelo okusne plodove. Vloga teh fig bo zaščita vrta pred zahodnimi vetrovi, ki so v zadnjih letih čedalje močnejši, pa tudi vir sladkih plodov in za užitek ob pogledu na vitalna mlada drevesa. Poleg tega bodo utrdile rob parcele in ga zaščitile pred morebitno erozijo.
Ker pa se figa, če jo prepustimo sami sebi, ne oblikuje v drevo, pač pa v grm, bom naslednjih nekaj let redno odstranjevala stranske poganjke in mlade fige vsako leto februarja skrbno obrezala.


Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:


O homeopatiji za rastline: