Vročina in suša ubijata rastline

Med letošnjimi vročinskimi valovi naše rastline močno trpijo. Vročino spremlja tudi huda suša in v nekaterih občinah so že prepovedali uporabo pitne vode za zalivanje. In smo že pri prvem problemu in rešitvi zanj:

Prepoved uporabe pitne vode za zalivanje
Problem rešimo tako, da ob hiši vkopljemo cisterno za zbiranje kapnice. Cisterno s pomočjo cevi povežemo z žlebovi, da se med deževjem vanjo steka kapnica s strehe. Cisterna z nekaj tisoč kubičnimi metri prostornine bo rešila probleme z zalivanjem na vrtovih tudi v najbolj vročih in sušnih poletnih mesecih.

Uporabimo zastirko: z njo preprečimo pregrevanje tal in tudi izhlapevanja je zaradi zastirke manj. Na novo zastirko vedno položimo na hladna tla – ne polagamo je sredi dneva na ogreta tla, pač pa zgodaj zjutraj na ohlajena. V prvem primeru bi v tla “zaklenili” vročino, v drugem pa vanje “zaklenemo” hlad. Pomembno: zastirke nikoli ne položimo tik do stebel. Na fotografiji: s kosilnico sem pokosila plevel v senci ob robu gozda in ga takoj, še svežega, uporabila za zastirko.

Senčenje rastlin
Močno sonce in suša sta morilska kombinacija za naše vrtove. V času vročinskih valov je pomembno, da rastline zaščitimo s senčenjem. Senčimo jih lahko s protitočno mrežo ali kopreno. Na vrtu sem s pomočjo palic in lokov postavila šotore iz koprene tako, da zrak pod njimi ne zastaja. Na ta način lahko do cvetov priletijo čebelice in rastline se v šotoru ne morejo “skuhati”. Šotori so odprti proti severu. Pred kratkim, v času vročinskega vala, sem vsemu navkljub posejala nekaj korenčka in črno redkev. Gredo s posevkom vsako jutro zalijem s škropilnico. Odkrito pustim do 10. ure dopoldan, saj mladi sejančki nujno potrebujejo vsaj nekaj neposredne sončne svetlobe, nato pa šotor zagrnem, da jih ne bi pomorilo (pre)močno sonce. Še to: zdi se mi pomembno, da material, iz katerega so šotori za senčenje, prepušča vodo in zrak. Tako bo tudi morebiten dež prišel do tal in na senčilu se ponoči ne bo nabiral kondenz, ki bi neprijetno kapljal na spodaj rastoče rastline.

Zaščita pred sončnim ožigom s Kaolinom
Rastline, ki jih ne moremo zaščititi s kopreno, npr. visoki fižol, okrasni grmi in drevesa, sadno drevje itd., zaščitimo s Kaolinom. Na 10 l vode dodamo 100 g Kaolina in s tako pripravljeno zmesjo poškropimo nadzemne dele rastlin. S Kaolinom sem poškropila tudi paradižnike v rastlinjaku, ker sem na enem od njih našla gosenico. Od takrat imamo v rastlinjaku mir pred škodljivci :). Na fotografiji: s Kaolinom zaščitena sliva.Kaolin jo ščiti pred vročinskim šokom in ožigom, škodljivci in požrešno šojo, ki je nora na sadje.

Za konec: če ste v dvomih, kaj je prav, se postavite v čevlje rastlin. Verjemite, kar ne prija vam, tudi njim ne prija. In uporabite logiko, pa ne boste mogli narediti napake. Če pa že – rastline in narava z veseljem in zlahka odpuščajo 🙂