Napačno in pravilno zalivanje

Napake pri zalivanju:
– zalivanje zvečer: morda se nam bo zdelo, da bodo z večernim zalivanjem rastline imele največ koristi, saj bo izhlapela počasneje, kot bi dopoldan ali kasneje tekom dneva. Žal pa je ravno obratno. Z večernim zalivanjem povzročimo, da rastline vso noč stojijo v hladnih in vlažnih tleh, kar jim ne ustreza. Tudi rastline ponoči počivajo. Od vode, v kateri stojijo vso noč, nimajo kaj prida koristi. Rastline, katerih korenine se vso noč namakajo v vlažnih tleh, so kvečjemu manj odporne in zato bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.
– zalivanje sredi dneva: zalivanje v najbolj vročih urah dneva ni neprijetno in naporno le za človeka, ki to počne, pač pa tudi za rastline, ki so ga deležne. Pregretim rastlinam, ki v hudi vročini počivajo in dihajo na škrge, pljusk vode ne bo prijal; lahko jih celo spravi v šok, ki lahko povzroči oslabitev imunskega sistema, posledično pa prihod škodljivcev in bolezni. Razen tega voda, ki jo zlijemo na vroča, pregreta tla, globljih plasti, kjer je najbolj potrebna, sploh ne bo dosegla, saj bo še pred tem izhlapela. Rastline, ki rastejo v zemlji, kjer je z vodo oskrbovana le zgornja plast, se na stanje odzovejo tako, da korenine usmerijo k površju. Zaradi tega so manj stabilne in manj odporne na sušo.
– zalivanje s cevjo, ki škropi vodo iz vodovoda: voda, ki priteče iz vodovodne pipe, je hladna in klorirana. Pri segretih rastlinah lahko povzroči šok. Napačno je tudi škropljenje rastlin: zaliti mora tla, torej zemljo, in ne listov in drugih nadzemnih delov rastlin.
– prepogosto in/ali preveč pičlo zalivanje: z vsakodnevnim zalivanjem z majhnimi količinami vode bomo omočili samo zgornje plasti zemlje, kar je narobe.

Pravilno zalivanje:
– zalivamo zgodaj zjutraj. Zalivanje v zgodnjih jutranjih urah bo rastlinam najbolj koristilo. Voda ne bo takoj izhlapela, saj tla zjutraj še niso pregreta. Voda bo lahko pronicala tudi v globlje plasti zemlje, kjer rastlinam najbolj koristi. Rastline bodo pognale korenine globlje v tla, zato bodo bolj stabilne in odporne na sušo.
– zalivamo s postano vodo, ne s svežo in hladno iz vodovoda. Vodo natočimo v sode, postavljene v senco, kjer se lahko ogreje na temperaturo zraka.
– zalivamo tla, ne rastline. Rastlinam ne koristi tuširanje, pač pa izdatna in redna oskrba z vodo skozi korenine. Zlasti paradižnikom, ki so redna tarča plesni, ne koristi močenje listov, saj se na mokre liste spore plesni veliko lažje primejo.
– zalivamo obilno in po potrebi, ne na pamet: ko zalivamo, zalijemo obilno, pred naslednjim zalivanjem pa najprej preverimo tla v globini cca 20 cm. Suha površina tal ne pomeni nujno suhosti tudi v globini, zato pred zalivanjem vedno preverimo, kakšna so tla v globljih plasteh zemlje.