Odgovor na zgornje vprašanje ni enak za vse vrtove, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Stanje presodimo za vsak vrt, za vsak posevek posebej.
Pomembno je, da se zavedamo, da so na vrtovih, kjer je voda preplavila posevke, rastline najverjetneje neprimerne za uživanje.
Samo v primeru, če vemo, da:
- poplavna voda ni vsebovala škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi, kemikalije ipd.)
- in da bodo vrtnine dosegle tehnološko zrelost šele čez nekaj časa (po nekaj tednih ali več),
vrtnin ne podorjemo in jih oskrbujemo do tehnološke zrelosti. Ta navodila veljajo npr. za prezimni por, poznojesenski radič in endivijo ter različne razne kapusnice. Ko se bodo vode umaknile in se bodo tla nekoliko že osušila, vrtnine okopljemo, da razrahljamo po poplavi zbita tla in omogočimo, da zrak lahko pride do koreninskega sistema rastline.
Pomembno: z deli na vrtu začnemo šele, ko voda odteče in se zemlja osuši (ni več blatna), saj bi sicer še bolj porušili strukturo tal.
Kako oskrbimo posamezne skupine vrtnin:
- Solate in špinače
Poplavljene solate in špinače, ki imajo uničene liste, če je med listi je blato, če imajo vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah ipd., so popolnoma neprimerne za uživanje. Na površinah, zasajenih s temi rastlinami, je potrebno počakati, da se površine osušijo, nato pa rastlinske ostanke odstraniti. Rastline radiča in endivije, ki imajo do polne zrelosti še vsaj en mesec, pustimo na njivah, da jih izpere dež.
2. Kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli)
Blato, mulj in pesek se zarinejo zelo globoko v notranjost zeljnatih glav, zato čiščenje in pranje poplavljenih kapusnic ne pomaga. Poplavljene kapusnice so močno dovzetne za gnitje. Zelja, ki ga je poplavilo, ne moremo uporabiti za kisanje. Skoraj zagotovo potek kisanja (mlečno kislinskega vrenja) ne bo potekal pravilno, kisana zelenjava bo najverjetneje imela neprijeten priokus in neznačilen vonj. Kapusnice zmeljemo ali zdrobimo in vdelamo v tla. Če so bile kapusnice samo nekoliko poplavljene, počakamo, da se tla osušijo, nakar jih lahko poberemo. Dobro jih osušimo, da preprečimo gnitje. Pred uporabo pridelek temeljito očistimo in odstranimo liste, na katerih so ostanki zemlje in blata. Če so listne rozete kapusnic še v fazah formiranja in zapiranja glav napolnjene z muljem, je pred pobiranjem pridelka potrebno ponovno oceniti primernost le tega za trg in za predelavo. V primeru, da zeljne glave še niso dozorele in je do polne zrelosti in spravila tehnološko zrelih glav še vsaj en mesec, jih pustimo na njivi. Počakamo, da se njive osušijo in zrele rastline čim prej populimo. Preden jih skladiščimo, jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost. Skladiščimo le zdrave pridelke.
3. Plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci)
V nasadih plodovk moramo izločiti vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Ko se tla primerno osušijo (po mokrih in blatnih tleh ne hodimo!), plodove oberemo in uničimo. Pri plodovkah zaradi že tako ozkih kolobarjev ne priporočamo vkopavanja rastlinskih ostankov v tla.
4. Stročnice (fižol, grah)
Zrele stroke čim prej poberemo in posušimo. Zrna fižola v nedozorelih strokih fižola oluščimo. Zrna porabimo sveža, če so primerno dozorela, pa jih lahko tudi posušimo. Posušen fižol shranimo v zamrzovalniku in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev.
5. Čebulnice
Ko se tla ustrezno osušijo, čebulo in česen izkopljemo in čim bolje osušimo. Najbolje je, če čebulnice spletemo v kite, ki jih obesimo na suho podstrešje. Čebulnic nikoli ne skladiščimo v vlažnih kleteh. Pridelek redno pregledujemo, saj obstaja večja možnost pojava skladiščnih bolezni. Pridelek čebule ali česna, ki je bil poplavljen v skladiščih, še enkrat dobro posušimo. Poplavljen por pa lahko ostane na gredah oziroma njivi.
6. Šparglji
V nasadih šparglja ni prišlo do večjih vidnih škod, če se voda na posevkih ni zadrževala več kot 48 ur. Pri šparglju škoda ne bo takoj vidna, vendar špargljev podzemni del zelo slabo prenaša velike količine vode in se bo verjetno škoda pokazala šele naslednjo pomlad. Priporočamo rahljanje zemlje ob šparglju – seveda, ko bodo tla dovolj odcejena, in pomladansko zgodno gnojenje, ko bodo temperature za to primerne. V primeru prehitrega odmiranja vej svetujejo, da se le-te odstranijo takoj, ko se pojavi rumenenje listov.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: