Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Zdravje vrta je v največji meri odvisno od njegove zemlje. Rastline, ki rastejo v rodovitni zemlji, so zdrave in z veliko okusnih plodov, pojav škodljivcev in bolezni pa je izjema in ne pravilo.

A kaj, če naš vrt oziroma rastline na njem delujejo klavrno, ubogo? Zakaj po tem, ko posadimo mlade sadike, le-te obstanejo v rasti ali propadejo? Kaj lahko naredimo? Poiskati moramo vzrok za takšno stanje in rešitev:

Sonce. Senčna lega je lahko vzrok za zaostajanje v rasti. Rastline imajo različne potrebe po polni osončenosti. Če je vaš vrt delno v senci, bodite pazljivi pri določanju prostora za svoje rastline. Največ sonca potrebujejo paradižniki, bučevke, paprike in jajčevci. Na manj osončenem vrtu bodo uspevale korenovke, pese, špinača, solate, koriander in ohrovt.

Zemlja. Pomanjkanje ali enostranski presežek hranil v zemlji je drugi najpogostejši vzrok za slabo uspevanje rastlin. Gnojenje z živalskim gnojem lahko povzroči pregnojeno zemljo, zaradi katere imajo rastline veliko zelene mase, a malo plodov. Zemljo lahko gnoj okuži s škodljivci, npr. strunami, ki se jih potem težko znebimo. Redno vsakoletno gnojenje in lopatanje zemlje poškoduje strukturo zemlje in uničuje življenje v njej. Umetna gnojila niso prava izbira, saj ne vsebujejo organskih snovi, ki jih zemlja potrebuje. Najboljša izbira za vrt, na katerem bomo pridelali veliko zdrave zelenjave, je kombinacija kakovostnega rastlinskega komposta in obogatenega, z mikroorganizmi poseljenega biooglja. S kompostom in obogatenim bioogljem zemljo dohranjujemo sproti in ciljno ob vsakem sejanju in sajenju. Če svojega komposta nimamo dovolj, kupimo kakovostnega. Kompost in biooglje lahko v vrtno zemljo dodamo tudi kadarkoli kasneje, ko se na vrtu pojavijo težave z rastjo in zdravjem rastlin. Tudi v tem se ta dva dodatka razlikujeta od gnoja, ki ga ne smemo dodajati neposredno k rastlinam.

Hlad in vročina. Prenizke in tudi previsoke temperature lahko zavrejo razvoj rastline. Primer: hladne noči pod 15,5°C ali vroči dnevi nad 29,5°C lahko povzročijo, da paradižnikom in paprikam odpadejo cvetovi. Rastline pred nizkimi temperaturami zaščitimo s kopreno, pred previsokimi pa z raztopino Kaolina.

Voda. Rastline nujno potrebujejo vodo za zdrav razvoj. Kadar ni dežja, jih moramo zalivati. Izsuševanje in temperaturna nihanja zemlje preprečimo tako, da zemljo na gredah zastremo. Vrtov, na katerih imamo težave s polži, ne zastiramo s slamo ali senom, pač pa s kompostom. Tudi preveč vode ni dobro. Če na vrtu voda zastaja ali če pretiravate z zalivanjem (zalivate vsak dan), je to lahko problem za vaše rastline. Rastline imajo rade, da se med posameznimi zalivanji zemlja vsaj delno osuši, saj so tako korenine bolje oskrbljene s kisikom. Paradižniki in bučke ne prenesejo stalno mokrih nog. Rastline je najbolje zalivati v tla. Vsakodnevno škropljenje vrta olajša širjenje glivičnih bolezni.

Sorte. Izberemo sorte, ki dobro uspevajo pri nas. Vprašamo sosede, ki imajo uspešne vrtove, prosimo jih za semena starih, preizkušenih avtohtonih sort.

Škodljivci in bolezni. Za zaščito pred škodljivci in zdravljenje rastlin uporabimo belo glino Kaolin in homeopatske pripravke za rastline, ki jih s pridom uporablja že veliko slovenskih vrtnarjev. Kaolin škodljivce odžene, ne pobije pa koristnih žuželk in ne škodi čebelam. Fitofarmacevtski pripravki pobijejo tudi koristne žuželke, zato se težava s škodljivci vrne v podvojenem obsegu. Zdrav vrt predstavlja celovit ekosistem, v katerem je dovolj prostora za vsa živa bitja. Ker je sistem uravnovešen, njihove prisotnosti sploh ne opazimo, saj nam ne povzročijo opazne škode.

Oljke so v preteklosti povečini pridelovali v ekstenzivnih oljčnikih. Takrat je veljala za razmeroma zdravo in nezahtevno sadno vrsto. S širitvijo nasadov in intenzivnejšo proizvodnjo pa so se tudi pri pridelavi oljk začele pogosteje pojavljati glivične bolezni (pavje oko, oljkova siva pegavost in bakterijska okužba oljkov rak) ter škodljive žuželke. Med slednjimi povzroči največ škode, zlasti v deževnih letih, oljčna muha. Poleg oljčne muhe se občasno pojavljajo še drugi škodljivci. Plodove in liste oljk prizadene oljčni molj, predvsem v mladih oljčnikih pa izjede na listih oljk povzroča še oljčni jajčasti rilčkar.

1. Oljčna sadna muha

Oljčna sadna muha (Bactrocera oleae) povzroči zmanjšanje kakovosti in količine plodov in oljčnega olja. Oljčna muha povzroči veliko škodo ali celo izpad pridelka: poškodovani plodovi odpadajo, kakovost poškodovanih plodov je manjša, kar pomeni slabšo kvaliteto oljčnega olja, teža plodov je zaradi škode ličink manjša od 3 do 5 %, pri sortah z majhnimi plodovi pa celo do 20 %. Ko žerke v plodu ni več, plod okužijo glive in bakterije, zaradi česa plodovi dodatno gnijejo in propadajo.

Napad oljčne muhe ugotavljamo s prostim očesom ali s pomočjo rumenih lepljivih pasti (plošč) z ali brez feromonov. Žal se na plošče lepijo tudi koristne žuželke. Napad je viden tudi s prostim očesom: okoli peclja plodu se pojavi majhna rjava lisa, kjer je muha z vbodom odložila jajčece.

Zatiranje škodljivcev s pomočjo pesticidov povzroči zmanjšanje gostote njihovih naravnih sovražnikov, zaradi česar so naslednji napadi škodljivcev še močnejši. Potrebna je uporaba novih metod, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okolje.

V raziskavi, opravljeni na raziskovalni postaji oljk Roudbar (vir: https://www.researchgate.net/publication/307637526_Application_of_Kaolin_clay_for_control_of_Key_pests_of_olive), so uporabili 3 različne koncentracije Kaolina v vodi: 5 %, 3 %, 1,5 % Kaolina in čisto vodo kot kontrolno škropivo. Najboljše rezultate so dosegli s škropljenjem s 5 % raztopino Kaolina. Uporaba kaolinskega prahu se je izkazala za zelo koristno metodo za zatiranje oljčne sadne muhe in oljčne bolšice.

Čas pojava oljčne muhe

Oljčna muha se običajno pojavi konec junija, lahko pa že vse od začetka meseca junija, ali celo konec maja, zato bi bilo potrebno oljčnike kontrolirati najkasneje od konca maja oziroma od začetka junija dalje..

Njen nalet traja vse do julija in avgusta. V najbolj vročih poletnih dneh se zaradi vročine njen nalet umiri ali celo prekine. Oljčna muha je najbolj aktivna pri temperaturi med 16 in 30 °C. Po poletni vročini se ponovno močneje pojavi s prvimi avgustovskimi plohami in ostane prisotna vse do meseca novembra. Oljčna muha leti do 300 cm nad tlemi, zato mora biti tudi plodovi zaščiteni do te višine. 

1. Vročinski šoki in sončni ožig

V raziskavi (vir: https://www.youtube.com/watch?v=W6oL93-evw4) so ugotavljali, kakšen je učinek Kaolina na oljke ko gre za zaščito pred sončnim ožigom in vročinskim šokom. Rezultati so pokazali, da je zaščita s Kaolinom prinesla 30 % večji pridelek: oljke, ki so bile zaščitene s Kaolinom, so v povprečju obrodile 40,1 kg oliv na drevo, oljke, ki so bile v kontrolni skupini in niso bile zaščitene s Kaolinom, pa so v povprečju obrodile po 31,2 kg oliv na drevo. Plodovi s Kaolinom zaščitenih oljk so bili za 9 % težji. Raziskava je trajala 3 leta in rezultati so bili vsako leto boljši. Prav tako je bil večji tudi prirast rastlinskega tkiva na s Kaolinom zaščitenih oljkah v primerjavi s tistimi, ki so bile nezaščitene v kontrolni skupini. Razliko v kakovosti in količini pridelka pripisujejo dejstvu, da v poletni vročini rastline prekinejo fotosintezo, kar vpliva na količino in kakovost pridelka in tudi na razvoj rastline. Rastline, zaščitene s Kaolinom, fotosinteze ne prekinejo, zato pri njih ni težav, ki jih povzročijo sončni ožig in vročinski šoki. 

Ocenjena poraba* Kaolina v oljčnikih na ha: 40 do 50 kg Kaolina
(od tega 25 kg za osnovno škropljenje + 15 do 25 kg za vzdrževanje kaolinske zaščite)

Osnovno škropljenje: 4 x v enem mesecu (1 x na teden, ponovimo 4 x):

1. škropljenje: 10 kg Kaolina na 1000 l vode
2. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
3. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
4. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode

Z osnovnim škropljenjem začnemo konec maja ali začetek junija, pred prvim naletom oljčne muhe.
Obnovitveno škropljenje opravimo po osnovnem, na osnovi tega, v kakšnem stanju je kaolinska zaščita. Škropimo po potrebi, odvisno od padavin. Ker ima oljčna muha skozi sezono več rodov, je pomembno, da ohranjamo zaščito s Kaolinom skozi vso sezono.

*dejanska poraba Kaolina v oljčnikih je odvisna od velikosti dreves in njihove rastlinske mase ter od količine in moči padavin. Kaolinsko zaščitno prevleko lahko močnejše padavine načnejo oziroma poškodujejo. Ker so hladna in mokra poletja za oljčno muho tudi sicer najbolj ugodna (saj vročine ne mara), je vzdrževanje učinkovite zaščite iz Kaolina v takšnih poletjih še toliko bolj pomembno.

POMEMBNO! Kaolin je enako učinkovit tudi pri marsikaterih drugih škodljivcih. Več o Kaolinu lahko preberete TUKAJ.

Na okenski polici sem v lončke posejala semena cuket, patišonk, hokaido buč in buč maslenk. V vsak lonček po eno ali dve. Nekaj lončkov je ostalo praznih, ker v njih seme ni vzkalilo. Ko sem sadike presadila v nove dvignjene grede, sem nanje stresla tudi zemljo iz lončkov, v katerih semena niso vzkalila. Pač zato, da se ne meče zemlje stran. Po presajanju sem sadike zalila s homeopatskim pripravkom Silicea C200, da bi se okrepile in lažje vživele v novo okolje (porabila sem 8 globul na 10 l vode; 4 dvignjene grede, velikosti 1,2 x 0,8 m, sem zalila z 20 l pripravka). Že naslednje jutro so bile sadike vidno krepkejše, zelena barva listov je postala močnejša, stebla so bolj čvrsto stala pokonci. In nat šok: semena, ki v lončkih na okenskih policah nikakor niso hotela vzkaliti, so po zalivanju s Siliceo praktično čez noč vzkalila, kot po čudežu so se pojavile mlade sadike. Pa sem mislila, da iz teh semen nič ne bo, da so splesnela, zgnila … Drži, kot pribito – ko deluje homeopatija, se res zdi, da se je zgodil čudež 🙂

P.S. Zdaj imam nov problem – kam s toliko mladimi sadikami? Bo treba narediti še kakšno dvignjeno gredo, ne bo druge . . .