Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Ciprese rjavijo in se sušijo. Kaj lahko naredim?

Vprašanje:

»Pozdravljeni, ciprese so rasle 11 let zelo lepo, sedaj pa so se pri nekaterih začele sušiti veje. Zanima me, če obstaja homeopatski pripravek, ki bi pomagal pri preprečitvi sušenja cipres? Pošiljam še fotografije, če boste lahko kaj videli? Jaz ne vidim nobenih škodljivcev, mislim da je potem to zaradi suše, saj jih nismo nič zalivali. Ali je pomembno, da veje najprej odreže in potem uporabim homeopatsko in aktivator, ali to nima pomena?«

Odgovor:

Pozdravljeni!

V Sloveniji so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres (dejansko gre največkrat za paciprese in ameriški klek), ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Žal se čedalje pogosteje sušijo zaradi napačne nege, glivičnih bolezni in škodljivcev.

Veje se lahko sušijo iz različnih razlogov. Vzrok za rjavenje je lahko bolezen, škodljivci, nepravilna oskrba s hranili (preveč ali premalo), vročina, sončni ožig, suša … Še zlasti poleti ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil, najpogosteje gre za pomanjkanje magnezija. Redno, dvakrat letno jim dodajte Epsomsko sol, ki vsebuje magnezij. Vaše ciprese bodo odpornejše in manj podvržene rjavenju. Na vaši fotografijah je lepo vidno, da se sušijo najmlajše, zgornje veje. Na koncih vejic ni vidnih črnih trosov, ki bi lahko kazali na eno od nevarnih glivičnih bolezni. Upajva, da gre res samo za pomanjkanje magnezij in sušo, saj bo ti dve težavi najlažje odpraviti.

Pripravek, ki bo cipresam ne glede na vzrok rjavenja zagotovo koristil, je homeopatski pripravek Silicea C200 (silicij).

Kaj lahko še naredimo?

  1. Ciprese dobro preglejte, iščite hroščke, ličinke in molje. Še zlasti natančno preglejte debla, iščite luknjice. Škodljivec, ki ciprese močno poškoduje in lahko tudi uniči, je južni brinov krasnik. Kovinsko modro-zelen hrošček ima temne pike. Dolg je 8 mm. Njegove ličinke se zavrtajo v poganjke in debla. Uporabimo homeopatski pripravek za hrošče. Neka moja stranka si je pomagala tako, da je ciprese in pušpan najprej temeljito »sprala« z močnim vodnim curkom in se učinkovito zmanjšala populacijo škodljivcev. Po tem, prvem ukrepu, je uporabila še druge ukrepe za zdravljenje in zaščito rastlin.
  • Preglejte vznožje debel in vidne korenine. Lubje mora biti lepo. Če trohni ali je razpokano, lahko to kaže na glivične bolezni. Najpogostejša je fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis). Bolezen prepoznamo po tem, da se na koreninskem vratu in spodnjem delu debla pod skorjo pojavijo rdečerjave nekroze, ki so ostro ločene od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane najprej sivo zelena, kasneje pa rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že v prvem letu. Običajno se sušenje začne spodaj, na najstarejših vejah. Pomembno je, da ukrepamo čim prej. Uporabimo homeopatske pripravke za glivične bolezni.
  • Kot že rečeno, so ciprese kot vsi iglavci, še zlasti občutljive na pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje povzroči rjavenje. Magnezij jim dodamo z Epsomsko soljo. Zemljo obogatimo še z Bioogljem-aktivatorjem zemlje in jih na ta način dohranimo in okrepimo.
  • Suša je pogost vzrok za propadanje cipres. V poletjih, kot je bilo letošnje, jih moramo nujno zalivati. Tla pod njimi zastremo, da zmanjšamo izhlapevanje. Pomaga tudi dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje, ker zadržuje vlago in dohranjuje rastline.

Ne glede na vzrok, predlagam naslednje: suhe veje izrežite do zdravega lesa (pri tem pazite, da ga ne poškodujete) in uničite (npr. v peči – ne vrzite jih na kompost). Če luknjic v deblu ni, predlagam, da veje najprej izrežete, ciprese pa nato, ko bodo “lepe”, oskrbite z Bioogljem AZ, nato pa zalijte s pripravkom iz Silicee C200. Če jim letos še niste dodali magnezija, jih zalijte z raztopino Epsomske soli, s katero oskrbimo ciprese z magnezijem. Pomanjkanje hranil, zlasti magnezija, je lahko pri iglavcih vzrok za rjavenje, za upad odpornosti, zaradi česar se nato, še posebej pri starejših cipresah, pojavijo škodljivci in bolezni.

Posted on by

Kaj lahko še posejemo? … julij – avgust – september …

BLITVA: april – julij + september Dobri sosedje: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajsko zelje, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, redkev, solata, zelje. Nasvet: sadike blitve zlahka preživijo zimo. Blitvo iz pokritih visokih gred in  rastlinjakov lahko jemo do pozne jeseni in že zgodaj spomladi. Zunanje liste režemo, srček puščamo nedotaknjen.
ČRNA REDKEV: junij – avgust Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača.
FIŽOL NIZKI HELIOS: maj – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, sladka koruza, solata, špargelj, endivija, špinača.
GLAVNATA SOLATA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje , listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
KITAJSKO ZELJE: julij – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, endivija, fižol, grah, francoska špinača, solata, korenček, novozelandska špinača, špinača, motovilec, zelena.
KORENJE NANTAISE: marec – julij Dobri sosedje: blitva, čebula, črna redkev, drobnjak, kreša, por, radič, redkvica, česen, solata, endivija, grah, zelje, koleraba in kolerabica, por, užitni tolščak, bob, redkvica, redkev, špinača, paradižnik.
MOTOVILEC: julij – september Dobri sosedje: bob, fižol, kitajsko zelje, kumarice, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode, kolerabica, ohrovt, por, špinača, čebula, azijska listnata zelenjava.
PAK CHOI: marec – september Dobri sosedje: motovilec, francoska špinača, novozelandska špinača, užitni tolščak, solata, špinača, čebula.
PASTINAK: avgust – september Dobri sosedje: čebula, krompir, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, solata, špinača.
PETERŠILJ, LISTNI: februar – avgust Dobri sosedje: kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj, artičoka, krompir, česen.
RDEČA PESA: april – julij Dobri sosedje: čebula, drobnjak, fižol, pastinak, peteršilj, solata, česen, brokoli, grah, motovilec, listnati ohrovt, kumare, koleraba, kolerabica, ohrovt, bob, redkev, redkvica, brstični ohrovt.
REDKEV EISZAPFEN: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, listnati ohrovt, endivija, nizek in visok fižol, korenček, vrtna kreša, paradižnik, pastinak, por, rdeča pesa.
REDKVICE: marec – sredina septembra Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, buče in bučke, korenček, kreša, lubenice, melone, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, francoska špinača.
SOLATA BERIVKA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje, listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
ŠPINAČA: marec – april + avgust – oktober Dobri sosedje: bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava.
Posted on by — 2 komentarja

Nasvet iz leta 1934: Ne obirajte listov od paradižnikov!

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bom vsakič predstavila enega od njih. Tokratni nasvet je s strani 123 in ima naslov: “Ne obirajte listov od paradižnikov!”

“Pri nas je še splošna tista slaba navada, obirati liste od paradižnikov, češ da pridejo plodovi bolj na solnce in da potem prej dozorijo. To je popolnoma napačno ravnanje. Surove rudninske snovi, ki jih rastlina sprejema po koreninah iz zemlje, ne gredo kar naravnost v plodove, ampak najprej v liste, kjer se predelajo v organsko tvarino (škrob, sladkor itd.), od ondod gredo te predelane snovi v plodove, kjer se kopičijo v obliki sladkorja, kisline, staničnine itd. Če torej liste potrgamo, oropamo rastlino najvažnejšega organa in je popolnoma izključeno, da bi mogli plodovi na ogoljenih rastlinah pravilno zoreti. Možno je, da pordeče, toda so brez prave vsebine in brez okusa – torej skoraj neporabni. Slaba navada še zelenim rastlinam odstranjevati liste je udomačena tudi pri nekaterih drugih vrtnih in celo poljskih rastlinah. Po vrtovih obirajo zeleno, zelje in druge kapusnice, korenje, peteršilj itd., po polju krompir, koruzo itd. – povsod pa s pretvezo, da se bo zato kak drug del rastline bolj redil ali pa prej dozorel. Ko bi pazili, bi se v vsakem takem primeru prepričali, da se doseže uprav nasprotno, noben organ se ne more razvijati, ako rastlina nima listov in noben plod, najsibo paradižnik ali krompir ali koruza, ne more brez listov normalno zoreti. Pozori le prisiljeno, na veliko škodo njegovi vsebini. Listi se smejo obirati z rastline le tedaj, ko začno bledeti ali rumeneti. Tedaj so svoj posel opravili in rastlina sama pokaže, da jih ne potrebuje več.”

P.S. Moja opomba: nasvet govori o listih in ne o zalistnikih. Zalistniki so majhni poganjki, ki zrastejo v stiku med paradižnikovim steblom in vejo. Če te pustimo, se paradižnik pogosto razraste v nepregledno zmešnjavo stebel in vej. Zalistnike je zato smiselno redno odstranjevati. Najbolje je, če jih odščipnemo, ko so majhni (manj kot 2,5 cm), da je rana čim manjša.

Naslednji nasvet, ki bo objavljen v avgustovskih Novicah iz Gajinega vrta, ima naslov: “Uspešen način zatiranja voluharja.”

Na fotografiji: SADJAR IN VRTNAR, letni zbornik 1934
Posted on by

Kaj delamo na vrtu, ko je mlaj?

V času zadnjega krajca (ko je Luna v obliki črke C – po domače rečemo, da “crkuje”) in v času mlaja (ali “prazne Lune”) sadimo in sejemo rastline, katerih užitni del je v tleh (npr. čebula, korenček, krompir …). Ko je mlaja konec, nastopi čas mlade Lune (Lunin prvi krajec, ko se Luna se začne “rediti”). Takrat je idealen čas za sejanje, sajenje in delo z rastlinami, pri katerih uživamo liste in nadzemne plodove.

A ostanimo pri mlaju. Danes, 28. julija 2022, bo mlaj nastopil zvečer, ob 19:55. Od današnjega četrtka zvečer pa vse do jutrišnjega petka zvečer bo čas idealen za:
– različne ukrepe proti škodljivcem (če jih imate, seveda) in za
– krepitev, vzpodbudo in zdravljenje rastlin, ki so krmežljave, bolne, ali pa nikakor nočejo pokazati nekaj več veselja do življenja.

Rastline, ki jih določimo za ta ukrep, ob mlaju obrežemo tako, da jim odrežemo konico vrha ali obrežemo konice vej. Bolnim odrežemo vse, kar je bolnega in poškodovanega, a največ do 1/3 njihove mase. Po zdravljenju jih okrepimo s homeopatijo: za poškodbe izberemo Arnico C200 (zalijemo) in Calendulo C30 (lahko tudi poškropimo). Krmežljave in bolne rastline bomo s tem pozdravili. Ukrep velja tako za drevesa, grmovnice, zelenjavo, kot tudi za okrasne in cvetoče rastline.

V večini primerov si tako zdravljena rastlina brez težav opomore, tudi zato, ker so v času mlaja in tik pred njim rastlinski sokovi skriti globoko v rastlini, zato rastlina zaradi zdravljenja ne bo mogla “izkrvaveti”.

Posted on by

Zakaj se majhne bučke posušijo in odpadejo?

Plodovi z rastline odpadejo vedno iz istega razloga: rastlina je zaradi nekega razloga tako zelo preobremenjena, da ne zmore napora, ki ga zahteva dozorevanje plodov.

Poglavitni vzroki za prezgodnje propadanje in odpadanje plodov so slabi pogoji: pomanjkanje nujno potrebnih hranil, premalo, lahko pa tudi preveč vode. Tudi vročinski šoki so lahko vzrok za to, da buče in bučke ne morejo delati tako, kot bi si želeli. Ko se temperatura povzpne nad 30°C, postane to za rastline huda dodatna obremenitev.

Drug vzrok za prezgodnje propadanje in odpadanje plodov je lahko dejstvo, da cvet ni bil oplojen. V tem primeru sicer lahko nastane majhen plod, a se, še preden dozori, posuši in odpade.

Kaj lahko naredimo? Marsikaj 🙂

  • dohranjujemo bučke in buče – tudi med sezono, ko se pojavijo težave, z Bioogljem-aktivatorjem zemlje;
  • tla pod bučkami zastremo z zastirko, da ohranimo vlago in preprečimo pregrevanje tal v času vročinskih šokov;
  • rastline pred pregrevanjem zaradi vročinskih šokov zaščitimo s Kaolinom;
  • sproti in redno odstranjujemo poškodovane liste (še zlasti v času mlaja! – glej članek o tej temi). Listov ne trgamo in ne vlečemo, uporabimo škarje;
  • skrbimo za redno in zadostno (a tudi ne preveliko) oskrbo z vodo;
  • privabimo opraševalce ali sami oprašimo cvetove (moški cvetovi imajo dolge peclje, ženski pa kratke). Plod zraste iz ženskih cvetov (viden je kot majhna bunkica tik pod cvetom). Cvetove lahko oplodimo sami s pomočjo čopiča: z njim iz moškega cveta naberemo pelod, ki ga nato prenesemo v notranjost ženskega cveta.
Posted on by

Homeopatski pripravek Allium cepa (čebula)

Že stari Grki in Rimljani so uporabljali čebulo v boju s škodljivci na rastlinah. Naše današnje znanje v zvezi s tem je precej okrnjeno in zasnovano na zapiskih v starih navodilih in herbarijih. Pripravke pogosto okrepimo še z česnom, evkaliptusovim oljem ali oljem čajevca. Takšni pripravki nudijo rastlinam nekaj zaščite, vendar pobijejo tudi koristne žuželke. Na ta način je lov za škodljivcem nikoli dokončan proces, saj je škodljivec zgolj simptom veliko širšega problema. Škodljivce privlačijo velike površine zasajene z eno samo kulturo, kjer je ravnovesje močno načeto. Napake pri sajenju in monokulturne zasaditve so neposredno vabilo za škodljivce in bolezni. Slednje se pogosto pojavijo kot rezultat grobe obdelave prsti (lopatanje, oranje, obračanje) in neposredna izpostavljenosti zemlje vremenskim razmeram, kar vse skupaj povzroči odsotnost humusa. Posledica vsega tega je, da bakterije in glive v zemlji nimajo več
virov hranil in se lotijo rastlin, slednje pa se ne morejo več upreti boleznim in škodljivcem.

Homeopatski pripravek Allium cepa C30

Pri katerih simptomih ga izberemo
Korenine imajo slab vonj. Rastline so žejne in so videti, kot da jim primanjkuje hranil in gnojila, pojav plesni, točkovna gangrena. Težave z dihanjem, rastlina težko izkoristi hranila. Izhlapevanje je povečano ali pa povsem odsotno. Fotosinteza je okrnjena, dihanje je zmanjšano. Posledica je pojavljanje plesni. Izgled: listi ovenijo, prekriti so s plesnijo. Prizadeti so lahko tudi plodovi.

Splošen učinek pripravka
Vzpodbuja rast korenja, odličen pripravek za vrtnice in jablane.

Škodljivci
Čebulna muha, korenjeva muha. Zajci, miši in podgane. Rilčkarji, pršice, kaparji, uši, tripsi (resarji).

Bolezni
Pozna plesen na paradižniku in krompirju, rjava gniloba, gangrena, jablanov škrlup, pepelasta plesen in peronospora na kosmulji in kumari, monilija na plodovih koščičarjev, težave s kalijem.  

Ostalo
Rane po poškodbah, ki se nikakor ne pozdravijo.

Opozorilo!
Allium cepa ne uporabljajte na antagonističnih rastlinah, kot sta fižol in grah. Uporabimo samo pri rastlinah, ki so s čebulo dobri sosedje: bučke, korenček, kumare, paradižnik, pastinak, solata, jagode, motovilec, črni koren, azijska listnata zelenjava.

Opomba: za rjo na fižolu uporabimo homeopatski pripravek Aconitum.

Za NAROČILO homeopatskega pripravka Allium cepa C30 kliknite TUKAJ.

 

Posted on by

Zakaj postane solata grenka?

Okus sveže domače solate, pravkar prinesene z vrta, je izjemen. Zato bi morala biti solata sestavni dela vsakega vrta in to v tako veliki meri, da si je lahko vsak dan privoščimo celo skledo. Dobra stran solate je, da jo lahko posadimo na prav vsako gredo, saj se razume z vsemi vrstami zelenjave. 

Kadar pa nas namesto s svežim in odličnim okusom preseneti z grenčino, se človek vpraša, čemu ves trud, ko pa lahko solato kupi v trgovini – in to brez grenkega okusa.

Najpogostejši vzrok za grenak okus solate je poletna vročina. Solata je rastlina, ki najbolje uspeva v hladnejših obdobjih vrtnarske sezone, spomladi in jeseni. Ob višjih temperaturah se solata postara hitreje in hitreje tudi uide v cvet.

Solata uspeva najbolje pri temperaturah med 15,5 in 21,1 °C. Pri višjih temperaturah se rast upočasni, zaradi česar so solatni listi, ki jih naberemo, starejši in zato tudi slabšega okusa, kot mladi listki. Vročina deluje na solato stresno – rastline, ki trpijo zaradi stresa pa nimajo dobrega okusa.

Zakaj solata (prezgodaj) uide v cvet

Ko solata doseže zrelost, se pripravi na cvetenje. Zgodnje uhajanje v cvet povzroči vročina, pomanjkanje in/ali neenakomerna oskrba z vodo ali karkoli drugega, kar rastlini povzroči stres.

Obiranje mladih listov

Ne čakamo na to, da bo solata dosegla zrelost in oblikovala glave. Namesto tega že nekaj tednov po presaditvi na vrt začnemo obirati zunanje liste. Zunanje liste obiramo redno, manjše notranje pa pustimo, da rastejo. Na ta način pomagamo solati, da raste hitreje in pridelamo več solate, kot če bi pridelovali solatne glave. Tudi okus tako pridelane solate je boljši, saj so listi, ki jih oberemo mlajši, kot bi bili, če bi počakali, da solata naredi glavo.

Senčenje

V poletni vročini bo solati prijala senca. Zagotovijo jo lahko višje rastoče rastline (solato lahko npr. posadimo pod paradižnik). Izpostavljenost vročemu soncu zmanjšamo tudi tako, da jo posadimo na mesto, ki je osončeno zjutraj, popoldan pa je v senci dreves ali stavb. Pred vročino jo zaščitimo s škropljenjem z raztopino Kaolina, ki jo bo zaščitil tudi pred škodljivci.

Redno zalivanje in uporaba zastirke

Solata je zelo občutljiva na pomanjkanje vode in hitro ovene. Tudi neredna in neenakomerna oskrba z vodo ji škodi, saj jo spravlja v stres. Solata ima plitke korenine, zaradi česar jo suša prizadene veliko hitreje in huje kot rastline, ki imajo globlje korenine. Zalivamo jo temeljito, da lahko voda prodre globlje v tla, saj se bodo tako njene korenine razvile bolj v globino. Plitvo zalivanje, ki seže samo nekaj cm v tla, tudi če je redno, ni dobro. Zastirka je dobrodošla, saj ohranja vlago v tleh (pod pogojem, da nimamo polžev). Pazimo, da se zastirka ne dotika stebla solate.

Rodovitna zemlja

Tudi za solato velja tako kot za vse druge rastline: rastline so samo simptom zdravja zemlje. V rodovitni, s hranili in življenjem pogato oskrbljeni zemlji, zrastejo lepe, močne, zdrave in okusne rastline, v ubogi, siromašni, izčrpani zemlji pa bolne, zakrnele in neokusne rastline.

Zemlji moramo vrniti vse, kar smo ji odvzeli, ko smo pobrali pridelek, kar pomeni, da vrt redno in vsako leto oskrbimo s kakovostnim kompostom (tega posujemo po vsej površini gred) in Bioogljem-aktivatorjem zemlje (tega dodamo neposredno ob sejanju/sajenju v sadilne jarke in jamice).

Prva pomoč: ko opazimo, da solata ne uspeva tako, kot bi si želeli, ji dodamo Biooglje -aktivator zemlje. Zemljo rahlo zrahljamo, a pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Posujemo Biooglje – aktivator zemlje okoli rastlin (po eno veliko pest na sadiko), nato pa tla dobro zalijemo.

Poletne sorte solat

Solate se razlikujejo tudi glede na to, kako dobro ali slabo prenašajo poletno vročino. Pomagamo si tako, da spomladi in jeseni gojimo pomladanske sorte solat, poleti pa poletne.

Spomladanske sorte: ljubljanska ledenka, belokriška, tolminka, bistra. 
Poletne sorte: canasta, leda (sorta solate, ki je selekcionirana iz ljubljanske ledenke), krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, gentilina, romanska zelena (corsica) in rdeča solata (ovired) in atrakcija, ki je mehkolistna sorta solate.

Kako preprečimo, da bi solata postala grenka:

* solato poleti nabiramo v jutranjih urah, pred 9. uro. Solata, nabrana v svežini jutra, ima v primerjavi s solato, nabrano v popoldanski vročini, veliko boljši okus. Solato speremo z mrzlo vodo, jo osušimo in do uporabe shranimo v hladilniku.
* solato posadimo v senco večjih rastlin, kjer bo manj izpostavljena žgočemu soncu in vročini
* ko jo zalivamo, ji privoščimo tuširanje
* v času vročinskih valov jo poškropimo z raztopino Kaolina, ki jo zaščiti pred vročino in jo ohrani hladno
* skrbimo za redno in enakomerno oskrbo z vodo
* skrbimo za zemljo, da ohrani rodovitnost (Eko kompost, Biooglje-aktivator zemlje)

Posted on by

Kaj je najboljše, ko gre za Kaolin?

Kaolin ima veliko odličnih lastnosti: primeren je za ekološko pridelavo sadja in zelenjave, škodljivcev ne pobija, pač pa jih odganja (in so zato koristne žuželke varne na našem vrtu tudi, ko se ukvarjamo s škodljivci), ščiti rastline pred škodljivci, nima karence, zaščiti rastline pred vročinskim šokom in sončnim ožigom, krepi rastlinsko tkivo . . .

Ima pa še eno prednost, ki se mi zdi od vseh še najbolj dobrodošla za nove in stare vrtnarske mačke: ko gre za Kaolin, nam ni treba nujno vedeti, kdo nam dela škodo. Za ostale pripravke (vključno z večino homeopatskih pripravkov) velja, da to moramo vedeti – saj sicer ne bomo izbrali pravega. Škodljivce je pogosto težko določiti, ker se skrivajo, so majhni, zmuzljivi, ali pa se rastlin lotijo šele, ko nas ni v bližini – na primer v nočnih urah.

Ne glede na to, kdo naš škodljivec je, ali ga poznamo, ali ne, in ne glede na to, ob katerih urah se loti našega vrta, bo Kaolin učinkovito zaščitil rastlino, saj škodljivcu njegov okus po kredi ne bo všeč.

P.S. Uporaben nasvet: večje rastline in nasade (npr. sadovnjak ali vinograd) zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom, ki ga dodamo vodi (100 g Kaolina na 10 l vode). Kadar pa se nam mudi in bi radi na hitro zaščitili le nekaj rastlin, si lahko pomagamo tako, da Kaolina ne raztopimo v vodi, pač pa po rastlini enakomerno potresemo suh Kaolin – podobno, kot s sladkorjem v prahu potresemo krofe ali flancate.

Na fotografiji so listi kapusnic, ki sem jih zaščitila kar s suhim Kaolinom. Odlično se jih je oprijel in učinkovito zaščitil pred kapusovim belinom.

Posted on by

QR za odličen domač kompost že v 4 tednih

Leta 1935 je Maye E. Bruce izumila svoj sistem hitrega kompostiranja brez obračanja (‘Quick Return’ (QR) compost system) s katerim kmetje in vrtnarji pridelajo rodoviten kompost v nekaj tednih, ne da bi ga bilo treba obračati in brez dodatka gnoja (1 m3 komposta tehta 1 tono, zato je obračanje naporno delo). V naslednjih desetletjih je postala njena metoda zelo priljubljena po vsem svetu. Ključna sestavina te metode je uporaba zeliščnega aktivatorja, ki je pripravljen iz listov in cvetov šestih zelišč in kančka medu.

Metoda je postala še bolj znana z izidom knjige ‘Common Sense Compost Making’, ki jo je gospa Bruce izdala leta 1946. PDF njene knjige o kompostiranju Common sense compost making lahko preberete TUKAJ.

Metoda hitrega kompostiranja brez obračanja gospe Bruce je preprosta in primerna za vse, ki želijo gojiti rastline na ekološki in trajnostni način. Primerna je tako za male vrtove, kot za kmetije.

Na fotografiji: Maye E. Bruce

Na fotografiji: Maye E. Bruce ureja svoje kompostnike.

Prva in ​​najpomembnejša dejavnika, ki ju je treba upoštevati pri ekološki pridelavi, sta zdravje in struktura tal. Da bi lahko dosegli cilj, je treba tlom zagotoviti dohranjevanje v obliki gnoja ali komposta z enako rodovitnostjo, kot ga ima živalski gnoj.

Kakovosten živalski gnoj je težko dobiti, za veganskega vrtnarja pa živalski gnoj niti ne pride v poštev. Gnoj živali, ki se pasejo na pašnikih, obdelanih s herbicidi na osnovi hormonov, škodljiv za zdravje tal. Če takšne, škodljive vrste gnoja vnesemo neposredno v tla, lahko povzročijo izpiranje hranil v podtalnico in onesnažijo naše zaloge vode. Na osnovi teh dejstev postane pomislek, ali je sploh smiselno uporabiti živalski gnoj, še močnejši.

Kompost, narejen po metodi QR, nahrani lačne mikroorganizme in s tem omogoči uspešen razvoj in zdravje rastlinam, ki jih gojimo ter neprecenljive koristi za zdravje in dobro počutje živalim in ljudem, ki se z njimi prehranjujejo.

Kompost pripravljen s QR Zeliščnim aktivatorjem komposta enako kot vsak dobro pripravljen kompost ustavi degradacijo tal in obnovi njihovo strukturo, zaradi česar so tla bolj odcedna in hkrati bolje zadržujejo vlago.

QR Zeliščni aktivator komposta lahko kupite v Gajinem vrtu – kliknite TUKAJ.

QR Zeliščni aktivator komposta za odličen domač kompost, narejen v 4 tednih
Posted on by

6 razlogov, da vrt ni tako uspešen, kot bi lahko bil (+ nasveti za rešitve težav)

Zdravje vrta je v največji meri odvisno od njegove zemlje. Rastline, ki rastejo v rodovitni zemlji, so zdrave in z veliko okusnih plodov, pojav škodljivcev in bolezni pa je izjema in ne pravilo.

A kaj, če naš vrt oziroma rastline na njem delujejo klavrno, ubogo? Zakaj po tem, ko posadimo mlade sadike, le-te obstanejo v rasti ali propadejo? Kaj lahko naredimo? Poiskati moramo vzrok za takšno stanje in rešitev:

Sonce. Senčna lega je lahko vzrok za zaostajanje v rasti. Rastline imajo različne potrebe po polni osončenosti. Če je vaš vrt delno v senci, bodite pazljivi pri določanju prostora za svoje rastline. Največ sonca potrebujejo paradižniki, bučevke, paprike in jajčevci. Na manj osončenem vrtu bodo uspevale korenovke, pese, špinača, solate, koriander in ohrovt.

Zemlja. Pomanjkanje ali enostranski presežek hranil v zemlji je drugi najpogostejši vzrok za slabo uspevanje rastlin. Gnojenje z živalskim gnojem lahko povzroči pregnojeno zemljo, zaradi katere imajo rastline veliko zelene mase, a malo plodov. Zemljo lahko gnoj okuži s škodljivci, npr. strunami, ki se jih potem težko znebimo. Redno vsakoletno gnojenje in lopatanje zemlje poškoduje strukturo zemlje in uničuje življenje v njej. Umetna gnojila niso prava izbira, saj ne vsebujejo organskih snovi, ki jih zemlja potrebuje. Najboljša izbira za vrt, na katerem bomo pridelali veliko zdrave zelenjave, je kombinacija kakovostnega rastlinskega komposta in obogatenega, z mikroorganizmi poseljenega biooglja. S kompostom in obogatenim bioogljem zemljo dohranjujemo sproti in ciljno ob vsakem sejanju in sajenju. Če svojega komposta nimamo dovolj, kupimo kakovostnega. Kompost in biooglje lahko v vrtno zemljo dodamo tudi kadarkoli kasneje, ko se na vrtu pojavijo težave z rastjo in zdravjem rastlin. Tudi v tem se ta dva dodatka razlikujeta od gnoja, ki ga ne smemo dodajati neposredno k rastlinam.

Hlad in vročina. Prenizke in tudi previsoke temperature lahko zavrejo razvoj rastline. Primer: hladne noči pod 15,5°C ali vroči dnevi nad 29,5°C lahko povzročijo, da paradižnikom in paprikam odpadejo cvetovi. Rastline pred nizkimi temperaturami zaščitimo s kopreno, pred previsokimi pa z raztopino Kaolina.

Voda. Rastline nujno potrebujejo vodo za zdrav razvoj. Kadar ni dežja, jih moramo zalivati. Izsuševanje in temperaturna nihanja zemlje preprečimo tako, da zemljo na gredah zastremo. Vrtov, na katerih imamo težave s polži, ne zastiramo s slamo ali senom, pač pa s kompostom. Tudi preveč vode ni dobro. Če na vrtu voda zastaja ali če pretiravate z zalivanjem (zalivate vsak dan), je to lahko problem za vaše rastline. Rastline imajo rade, da se med posameznimi zalivanji zemlja vsaj delno osuši, saj so tako korenine bolje oskrbljene s kisikom. Paradižniki in bučke ne prenesejo stalno mokrih nog. Rastline je najbolje zalivati v tla. Vsakodnevno škropljenje vrta olajša širjenje glivičnih bolezni.

Sorte. Izberemo sorte, ki dobro uspevajo pri nas. Vprašamo sosede, ki imajo uspešne vrtove, prosimo jih za semena starih, preizkušenih avtohtonih sort.

Škodljivci in bolezni. Za zaščito pred škodljivci in zdravljenje rastlin uporabimo belo glino Kaolin in homeopatske pripravke za rastline, ki jih s pridom uporablja že veliko slovenskih vrtnarjev. Kaolin škodljivce odžene, ne pobije pa koristnih žuželk in ne škodi čebelam. Fitofarmacevtski pripravki pobijejo tudi koristne žuželke, zato se težava s škodljivci vrne v podvojenem obsegu. Zdrav vrt predstavlja celovit ekosistem, v katerem je dovolj prostora za vsa živa bitja. Ker je sistem uravnovešen, njihove prisotnosti sploh ne opazimo, saj nam ne povzročijo opazne škode.