Paradižnike zebe!

Letošnji maj nas postavlja pred dilemo: naj sadike plodovk zadržujemo na toplem, kjer se stiskajo v že zdavnaj premajhnih lončkih, ali naj jih presadimo ven in tvegamo, da jih bo poškodoval mraz?

Nobena možnost ni idealna. Prva ne zato, ker ko postanejo lončki premajhni za nadaljnji razvoj korenin, začne rastlina sama zaustavljati svojo rast. To počne tako, da z zvijanjem zmanjša površino lista, in s tem tudi obseg fotosinteze. Iz močne sadike sčasoma nastane pritlikavi starček. Zvijanje listkov je zato za nas alarm: sadika mora nujno ven!

Vendar pa druga možnost prav tako ni vabljiva, saj lahko izpostavljenost mrazu plodovke močno poškoduje, kar pomeni manjši pridelek in večjo možnost za pojav bolezni in napad škodljivcev. Oslabele rastline so povsem razumljivo lažji plen zanje.

Obstaja pa še tretja možnost: mraz lahko prelisičimo 🙂

Prejšnji teden sem v visoke grede presadila sadike paradižnikov, bučk, paprik in uchiki kuri buč. Da pa jih ponoči ne bi zeblo, sem jim naredila gretje.

Najprej sem na sredino visoke grede položila narobe obrnjen glinen podstavek in nanj položila 3 školjke (služijo kot distančniki, da lahko do goreče sveče od spodaj prihaja zrak). Opomba: če nimate školjk, lahko uporabite koščke palic, vijake ipd.

Nato sem na sredino podstavka postavila gorečo svečko:

Svečko sem pokrila z narobe obrnjenim glinenim lončkom in na vrh lončka položila 3 školjke:

… in nanje postavila narobe obrnjeno pločevinko. Vanjo se bo ujela toplota, ki jo proizvaja svečin plamen, pločevinka pa nato zajeto toploto seva v prostor. In res je neverjetno, kako zelo se segreje zgolj od plamena sveče … tako zelo, da je ni varno prijeti z golo roko.

Že po nekaj dneh je paradižnik postal močno temno zelen in skoraj vidno raste.

Kaj sem še naredila:

• paradižnike sem sadila globoko, do prvih listkov. Tako so, ker so visoko ogrnjeni z zemljo, dodatno zaščiteni pred mrazom, poleg tega pa bodo iz stebla pognali nove korenine, s katerimi bodo lahko črpali hranila iz tal.
• za dopolnjevanje visoke grede sem uporabila kakovosten kompost, poln hranil.
• vse plodovke sem zalila z raztopino Epsomske soli (razmerje: 1 žlička Epsomske soli na pol litra vode), ki plodovke oskrbi z magnezijem in žveplom in prepreči obledelost oz. orumenelost listov.
• ponoči so visoke grede pokrite za zaščito iz polivinila, ki je napet čez jeklene loke. Čez dan zaščito dvignem, da se visoka greda prezrači, rastline pa se naužijejo sonca.

Takšne pa so ponoči videti zasajene visoke grede, opremljene z grelci. In plodovkam v njih je prijetno toplo 🙂