Razmnoževanje fige s potaknjenci

JESEN JE ČAS ZA POTAKNJENCE

Od sredine jeseni do zgodnje zime vzgajamo nove rastline iz potaknjencev delno olesenelih in olesenelih poganjkov istega leta.

Tako lahko sami vzgojimo sadike forzicije, bezga, hortenzije, lovorikovca, oleandra, paciprese, kosteničevja, medvejke, brogovite, panešpljice, rožmarina, sivke … in seveda tudi mlada figova drevesca.

Za razmnoževanje izberemo zdrave in močne letošnje poganjke. Odrežemo jih tam, kjer se stika rast prejšnjega in tekočega leta. Poganjke razrežemo na 15 cm dolge kose. Režemo poševno, tik nad brstom. Izberemo tiste, ki so debeli kot svinčnik. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah potaknjencev odstranimo, da ne gnijejo pri figi odstranimo vse). Velike liste prirežemo na polovico. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da se rana čim lažje zaceli. Za hitrejše ukoreninjenje lahko odstranimo lubje v dolžini cca 2 cm na eni strani potaknjenca.

V sadilno jamico ali jarek nasujemo majhno pest z mikroorganizmi obogatenega biooglja (količina zadošča za en potaknjenec), da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Potaknjence posadimo približno do polovice dolžine. Sadimo jih v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo ali v posodo, ki jo postavimo v zavetni del balkona ali terase. Nujno je dobro odvodnjavanje. V jarek in na dno lončka nasujemo pesek. Sama sadike raje vzgajam “meni na očeh” – torej na terasi. Na mraz občutljive potaknjence (npr. bršljanke) posadimo v lončke in shranimo v svetli kleti. Ker je figa prezimno trdno drevo, jo lahko postavimo ven.

Posajene potaknjence dobro zalijemo. Med ukoreninjanjem jih zalivamo redko in varčno, zgolj kadar je suša in le toliko, da se zemlja ne izsuši povsem. Pred mrazom jih zaščitimo s pokrovom iz polivinila. Ker je bolje, da se polivinil ne dotika vrhov potaknjencev, polivinil podpremo z loki iz šib, ki jih zataknemo v posodo s potaknjenci.

FIGA

Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, s katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.

Nega in oskrba

Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Dobro bo rasla in imela plodove tudi v bolj hladnih področjih, saj prenese temperature celo do -20 °C. Seveda pa ji moramo najti primerno rastišče, ki naj bo sončno in v zavetrni legi, na južni ali zahodni strani. Primerna je tudi za sajenje v velike lonce, ki jih postavimo na sončno teraso ali balkon. Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Prvi pridelek bomo pobirali po treh do štirih letih.

Razmnoževanje

Razmnožujemo jo s potaknjenci.

Obrezovanje fige

Figa ali smokva je drevo, ki ga je treba redno obrezovati, če ne želimo, da postane previsoko in preobsežno. Obrezovanje je dokaj enostavno. Med delom moramo nositi zaščitne rokavice, saj bo iz ran izhajal bel sok, ki deluje dražilno na kožo.

Fige obrezujemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi (februarja in marca), preden odženejo. Veje odstranjujemo približno 5 cm nad osnovo.

Prvo leto, ko drevo posadimo, porežemo veje za približno polovico. S tem spodbudimo boljše ukoreninjenje, tvorbo novih vej in bolj gosto krošnjo ter posledično kasneje večji pridelek.

Naslednje leto po posaditvi izberemo 4 do 6 vej, na katerih se bodo razvijale fige. Druge veje porežemo.

Pri starejših drevesih vsako leto odstranjujemo vse veje, ki ne izraščajo iz izbranih vej. Na izbranih vejah odstranjujemo tiste veje, ki izraščajo pod kotom, ki je manjši od 45 stopinj. Tako preprečimo razvoj vej, ki bi bile preblizu debla in drugih vej, kar bi vodilo v manjši pridelek. Redno krajšamo glavne veje za 1/3 ali 1/4 dolžine. Poleti lahko odstranjujemo nove zelene poganjke na dolžini, da ostane 5 do 6 listov.

Če se drevo preveč razraste, ga pomladimo s temeljitim obrezovanjem preko dveh do treh let.