September na vrtu

Na vrtu lahko še vedno posejemo oziroma posadimo motovilec, solate in špinačo, pa tudi blitvo. Poglejmo podrobneje, kako se lotimo motovilca:

Motovilec sejemo od avgusta do konca septembra. Semena pred setvijo za 1 dan shranimo v zamrzovalnik, da povečamo kaljivost. Sejemo ga lahko direktno na gredo, ali pa pripravimo sadike v multilončkih  – še najbolje pa je, da uporabimo obe metodi in z motovilcem iz multilončkov čez kakšen mesec zapolnimo vrzeli na gredi.

Medvrstna razdalja: 10 do 15 cm; razdalja med rastlinami v vrsti: 5 cm.

Sejanje na gredo: gredo plitvo zrahljamo, posejemo motovilec, ga zalijemo, rahlo zakrijemo in nežno potlačimo.

Prostore med vrstami zastremo z zastirko iz komposta (če nimamo svojega, uporabimo Kompost z bioogljem za presajanje UNI). Presajene sadike zalivamo vsak dan prve 3 dni, nato pa le še izjemoma, glede na vreme.

Motovilec zlahka prenese mraz, celo do -15 °C. Pod snegom prezimi brez težav. Kadar snega ni, pa tudi zato, da ga lažje nabiramo, ga pokrijemo z vrtno kopreno. Nabirali ga bomo lahko vse do aprila naslednje leto. Naberemo ga le toliko, kot ga lahko sproti porabimo. Če bomo nabirali le zunanje liste, rozete pa puščali na gredi, ga bomo imeli dlje časa na voljo.

KAJ ŠE LAHKO SEJEMO IN SADIMO

Sadimo zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike razsadimo v drugi polovici oktobra in v novembru, lahko pa šele naslednje leto, februarja in marca, razen če ni na našem vrtu takrat običajno še sneg. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Še zadnjič letos posejemo rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Najlepše in najmočnejše stroke posadimo 2 do 3 cm globoko na 10 cm razdaljo.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

JESEN JE ČAS ZA PRIPRAVO SEMEN IN POTAKNJENCEV

Večino rastlin lahko sami vzgojimo iz semen ali iz stebelnih potaknjencev. Seme rastlin, ki ga naberem za vzgojo sadik (pri meni so trenutno na vrsti sadike japonskega šipka, s katerimi bom obrobila dovozno cesto na dvorišče), mora prezimiti na mrazu – postopek se imenuje stratificiranje (zelo koristno je tudi zakopavanje semen v 12 svetih nočeh konec decembra). Le redkim izjemam (paradižnik, paprika, jajčevec) stratifikacija ne koristi. Seme japonskega šipka posejem v korita s kompostom z bioogljem za vzgojo sadik, nežno zalijem in pokrijem z zastirko, da se prst ne presuši, ter shranim v zavetni del terase. Tam bodo počakala do naslednje pomladi, ko bom iz njih vzgojila sadike.

V pozni jeseni ali zgodnji zimi vzgajamo nove rastline tudi iz potaknjencev olesenih poganjkov istega leta. 15 do 23 cm dolge kose odrežemo tik pod spodnjim brstom in tik nad zgornjim brstom. Liste z dela, ki bo v zemlji, odstranimo, da ne gnijejo. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da s e rana čim lažje zaceli. V sadilno jamico nasujemo z mikroorganizmi obogateno biooglje, da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Posadimo jih do približno polovice dolžine v jarek oblike črke V v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo.

JESENI IZBOLJŠUJEMO ZEMLJO IN SE PRIPRAVLJAMO NA NASLEDNJO SEZONO

Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.

Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob,  bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica.

Pri zelenem gnojenju počakamo, da rastline zrastejo, nato pa jih, še preden gredo v cvet, vkopljemo v zemljo, kjer počasi propadejo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, pač pa kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot ob koncu sezone, konec jeseni ali v začetku zime.