Škodljivci, ki se jih lotimo jeseni

Kam se skrijejo rdeči polži, ko se najavijo hladnejši dnevi, kam gredo spat strune?

Dokler zemlja ne pomrzne, so vsi škodljivci, ki se skrivajo v tleh, še vedno veselo na delu. Nekateri zamenjajo jedilnik (npr. kapusova muha se sedaj loti korenja in kolerabe), drugi hitijo pripravljati jajčeca, da se bo iz njih izlegla generacija naslednjega leta. Pred vsemi, ki letajo (muhe, hroščki ipd.), lahko rastline zaščitimo tudi s kopreno. Por zato pokrijemo s kopreno vsaj do srede oktobra, ko preneha nevarnost pred porovo zavrtalko. Za večino škodljivcev pa obstajajo tudi homeopatski pripravki, s katerimi jih lahko uspešno odvrnemo od cilja.

Letos smo na vrtovih imeli največ opravka z bramorji, voluharji (tudi mišmi v visokih gredah), strunami in zdajle, na jesen, ko je bilo konec vročinskih valov in je sušo nadomestila moča, z rdečimi polži, ki nam sicer poleti niso povzročali toliko težav, kot prejšnja leta.

Kaj lahko naredimo? Strupi, sol, apnenje ali zalaganje tal z dušikom bodo porušili naravno ravnovesje v tleh, in čeprav bodo morda pomagali zmanjšati število strun in polžev, nam bodo hkrati prinesli nove, še večje težave. Pretirano gnojenje z dušikom v jeseni poveča možnost za bolezni in gnitje pri trajnicah in rastlinah, ki jih želimo na vrtu imeti preko zime.

Rdeči polži hitijo odlagati jajčeca v tla, ker je bilo letošnje poletje zanje zelo neugodno in bi radi vsaj zdaj, na jesen, nadoknadili zamujeno. Zato polže, ko jih vidimo, poberemo in ročno odstranimo, vrt in kompost pa zalijemo s pripravkom Helix tosta D6 (10 globul na 10 l vode).

Voluhar: jeseni sadimo okrasne čebulice, vrtnice in sadno drevje. Zanje je nevaren voluhar.

Za večino dreves je jesen primernejši čas za sajenje, ker se drevesa začnejo prebujati že januarja in do pomladi že krepko vrastejo v novo okolje. Izjeme so kaki, ker rad pozebe, marelice in breskve – te sadimo spomladi, takoj, ko zemlja ni več zmrznjena. Jeseni so sadike pripravljene na sajenje, ko jim odpadejo listi in dozorijo popki. Najboljši čas za sajenje dreves je okoli 1. novembra, ko se začnejo nizke temperature in se zjutraj že pojavi slana. Sadimo lahko, dokler zemlja ne začne zmrzovati.

Voluhar ima zelo rad mlado drevje in čebulice okrasnih cvetlic (izjema je čebulica cesarskega tulipana), zato ga moramo zaščititi. Uporabimo več načinov: mreža, s katero obložimo sadilno jamo, mora segati tudi vsaj 10 cm nad nivo tal, da ne bo mogel voluhar obglodati mladega debla. Sadilno jamo obložimo z neoprano ovčjo volno in drevo zalijemo s pripravkom Arvicolinae. Isti pripravek uporabimo tudi za zalivanje cvetličnih gred.

Bramor: če ga imate, tudi zanj obstaja homeopatski pripravek Bramor.

Miši: ne marajo pripravka Mentha piperita C30 (poprova meta). Mnogi novi lastniki visokih gred so opazili, da imajo visoke grede tudi nekoliko manj prijetno lastnost: v njih si zelo rade pripravijo gnezda miške. Pomaga, če visoke grede zalijemo s pripravkom iz Menthe piperite C30.

Strune: gre za ličinke hroščev pokalic, ki nam v gomoljasti in korenasti zelenjavo povzročijo veliko škode. V tleh ostanejo 3 leta. Na vrt jih zanesemo s premalo kompostiranim gnojem, težave z njimi bomo imeli tudi prva leta po tem, ko bomo iz travnika naredili njivo ali vrt. Zanje imamo dva pripravka: Sambucus nigra C30 in Thuja C30. Z raztopino zalijemo vrt, 6 – 8 globul na 10 l vode, spomladi aprila/maja, jeseni septembra/oktobra.

Deževnik – je škodljivec, ki to ni, zato se ga niti približno ne bomo lotili preganjati. Vsake toliko se med vrtičkarji oglasi vprašanje, kako se znebiti deževnikov, češ da delajo škodo med sadikami. Odgovor je zelo preprost: prvič, deževnik NI škodljivec, pač pa zelo zaželen prebivalec vrta, ki ga rahlja in bogati s svojimi izločki. In drugič – če ne želite, da se loti mlade solatke, ga nehajte stradati in prenehajte vrt spreminjati v sterilen laboratorij, brez živali, z izoliranimi rastlinami, oropan organskih snovi in mikroorganizmov … Deževnik se bo solatke lotil le, če ne bo imel res čisto nič drugega za pojesti. Na vrtu, zaščitenem z zastirko, bogato zasajenem z mešanimi kulturami, z rednim ali vsaj občasnim zelenim gnojenjem, obogatenim z domačim rastlinskim kompostom in bioogljem, deževniku na kraj pameti ne bo padlo, da bi se lotil vaših finih sadik.