Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Nov kos vrta, na katerem nikoli ne bo zrasel plevel

Vsi bi radi imeli vrt, preprost za vzdrževanje, ki bi ga bilo treba čim manj zalivati, ki bi nam dal obilen pridelek, po vrhu bi bil pa še trpežen.

Morag Gamble je razvil metodo priprave vrta brez prekopavanja, ki je preprosta, lahko izvedljiva, prihrani čas, obnovi prst in nam da obilo pridelka.

Njegova metoda je samo za odtenek drugačna od ostalih, a prav ta majhna razlika prinese povsem drugačen končni rezultat.

Skrivnost je v tem, kdaj uporabimo časopisni papir, ki je zapora za plevele. Časopisni papir je po Moragovi metodi zadnja plast pred zastirko, v nasprotju z navodili, po katerih ga položimo na tla pod plast komposta. Ta majhna razlika prinese veliko sprememb:

  • flora in favna v prsti se lahko takoj lotita dela, saj ni prepreke med plastmi.
  • plast časopisnega papirja ohrani več vlage in bolj stabilno temperaturo.
  • časopisni papir prepreči rast plevela, tudi iz semen, ki smo jih prinesli s kompostom.
  • izhlapevanje je manjše, zato se iz komposta izgubi manj hranilnih snovi.
  • korenine rastllin lahko nemoteno prodirajo tako globoko v tla, kot želijo, ker na tleh ni položene prepreke, tako ostanejo bolje hidrirane, lažje pridejo do mineralov in imajo večjo odpornost in stabilnost.

NAVODILA 

1. Določimo prostor

  • prostor za nove grede mora biti blizu kuhinje, z vsaj 6 do 8 ur sonca na dan.
  • določimo meje vrta in gred in poti med njimi. Pokosimo travo in plevele in jih pustimo ležati na tleh. Listi in korenine dodajo organsko snov. Ko korenine kasneje razpadejo, pustijo prazne prostore v tleh, ki so poti za zrak in vodo.
  • dobro zalijemo.

2. Odpremo in nahranimo prst

  • odpremo prst s ploščatimi vilami. Vile navpično potisnemo v tla, kolikor le lahko globoko. Prsti ne obrnemo, pač pa jo samo dvignemo. Kasneje, ko bo prst bolj polna življenja, jo bo tudi čedalje lažje rahljati.
  • po tleh otresemo snov z veliko dušika, npr. kurji gnoj ali sveže kuhinjske odpadke.
  • zalijemo. Če le lahko, s prevrelko iz kopriv ali gabeza.

3. Pripravimo novo vrhnjo plast prsti 

  • dodamo 10 – 15 cm komposta in ga zalijemo. Uporabimo lahko tudi kompostiran gnoj, domači kompost, ali kupljenega, ki smo ga pomešali s svojo prstjo (en del komposta na 3 dele zemlje).
  • plast komposta prekrijemo z zeleno plastjo (najboljši je gabez, različni listi plevelov, travniške rastline …). Če imamo drobilnik, material najprej zdrobimo v drobilniku. Če je material zelo svež, počakamo nekaj tednov, preden vanj posadimo ali posejemo rastline, da jih vročina, ki nastane pri kompostiranju, ne bi poškodovala.
  • vsako novo plast dobro zalijemo.


4. Dodamo zaporo za plevel

  • na tla položimo vlažen časopisni papir, ki smo ga najprej namočili v samokolnici, polni vode. Plast naj bo debela 10 – 15 listov. Karton je predebel. Papir mora biti moker, ker je s suhim težje delati, pa še iz zemlje potegne vlago.
  • listi naj se prekrivajo v širini cca 10 cm. Položimo jih tako, da bo voda, ki bo tekla po njih, stekla med režami v tla (torej obratno od tega, kakor so položeni strešniki).
  • s papirjem obložimo tudi robove gred in poti med njimi.

5. Zastirka 


Čez papir naložimo debelo plast zastirke (15 cm) brez semen (bolje slama kot seno, če pa že seno, je pomembno, kdaj je bilo pokošeno).

6. Posadimo in zalijemo

  • Zastirko odstranimo toliko, da razkrijemo papir, nato pa ga preluknjamo s sadilnim klinom. Preverimo, če je prst pod papirjem rahla.
  • V luknjo dodamo za pest komposta.
  • Posadimo sadiko in nežno potlačimo zemljo okoli nje.
  • Z zastirko zastremo prostor okoli sadike, a tako, da se ne dotika stebla.
  • Zalijemo in preverimo, če je sadika čvrsto posajena na svojem mestu.
  • Ko sejemo majhna semena (npr. korenje), odpremo zastirko po liniji, razrežemo papir in ga rahlo privzdignemo. V odprtino natresemo kompost in po njem potrosimo semen. Lahko ga pomešamo s kavnim zocem. Zalijemo.

NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE VRTA BREZ PREKOPAVANJA 

  1. Zalijemo samo, ko je res treba. Vlago pod zastirko najprej preverimo z roko, ne zalivamo na pamet. Preveč zalivanja povzroči plitko rast korenin in razvajene rastline, ki jih je vedno treba zelo zalivati.
  2. sadimo mešano, selišča in rožice posadimo med zelenjavo, da jih zaščitimo pred škodljivci ion boleznimi.
  3. Plevele populimo, preden naredijo seme.
  4. Pripravljamo domači kompost.
  5. Če le lahko, v papir delamo čim manj novih lukenj, ampak poskusimo čim bolj uporabiti obstoječe.
  6. Opazujemo in po svoji presoji dodajamo snovi. Naslednjo sezono lahko dodamo še eno plast komposta in zastirke, lahko malo bolj prerahljamo prst, ali dodamo še eno plast papirja.
  7. Trajnice pustimo tam, kjer so, le okoli njih po potrebi dodajamo zastirko.

ZDRAVA PRST = ZDRAVE RASTLINE = ZDRAVA HRANA IN LJUDJEVir: Maleny Organic Food Cooperative News, Pomlad 2015

Posted on by

Permakulturna greda za paradižnike

Permakulturna greda paradizniki

Prednosti permakulturne grede za paradižnike so: 

  • rastline se ščitijo med sabo, manjša možnost za napad škodljivcev (bazilika in žametnica ščitita ostale)
  • optimalen izkoristek prostora
  • enakomeren izkoristek hranilnih snovi (buče + fižol + paradižnik)
  • maksimalen možen pridelek
  • greda ima zanimiv, privlačen in barvit izgled

Velikost grede: 4 m x 1,5 m (= 6 m2).

Posadimo:

  • 11 paradižnikov
  • 11 bazilik
  • 4 gnezda fižola
  • 3 žametnice
  • 3 plavice
  • 1 do 2 muškatni buči

Na rob grede in na prazne prostore med sadike pa lahko posejemo ali posadimo še: čili, peteršilj, solate in novozelandsko špinačo.

Dodajanje komposta

  • Gredo pred sajenjem enakomerno posujemo z 20 l komposta.
  • Vsaka sadika paradižnika in buč dobi ob sajenju v sadilno jamo po 400 ml komposta. Enako količino komposta dobijo tudi gnezda semen fižola (skupaj cca 7 l komposta)Zastiranje
  • Gredo po sajenju zastremo s slamo.
Posted on by

Kdaj je pravi čas za spomladansko sajenje in sejanje

seed starting

Vsako leto se že januarja začne dilema: kdaj je pravi čas za spomladansko sejanje, vzgojo sadik, sajenje in presajanje? Ponosni vrtičkarji objavljajo fotografije skoraj profesionalnih sadik paprike že sredi februarja, pri tem pa pozabijo povedati, da njihove paprike rastejo v ogrevanem rastlinjaku  ali da so doma na Obali … Slovenija je klimatsko in geografsko zelo raznolika, zato to, kar lahko počnemo na vrtu v njenem jugo-zahodnem delu, pod Alpami ali v okolici Postojne nikakor ne pride v poštev.

Prezgodnje delo na vrtu prinese več škode kot koristi. Sadike, ki morajo na presaditev čakati (pre)dolgo, se pretegnejo in utrudijo, še preden pridejo na vrt … zastanejo v rasti, so šibkejše in zato tudi lažji plen za škodljivce in bolezni. Tudi delo z zemljo, ki še ni dovolj ogreta ali je preveč ali premalo mokra, ji samo škodi, ker uničuje njeno strukturo in življenje v njej. Prepozno sejati ali saditi pa prav tako ni dobro – lahko da rastlina ne bo imela dovolj časa, da bi dozorela in obrodila.

Da bomo lažje zdržali, da bo več uspeha in smisla pri delu na vrtu, sem pripravila nekaj navodil, s katerimi bo pomladanska setev prinesla najboljše rezultate z najmanjšim možnim vložkom dela in časa:

  • Osnovni podatek, ki ga potrebujete, je povprečen datum zadnje pozebe na vaši lokaciji.
  • Na osnovi tega podatka izračunate, kdaj lahko pri vas posejete/posadite/presadite rastline na vrt

KAKO IZPOLNIMO SVOJO PREGLEDNICODatum zadnje možne zmrzali za naše področje nam pomaga določiti datum, ko se lahko lotimo sejanja in/ali presajanja.
Tako pripravljena preglednica bo pisana na kožo vašemu vrtu, zato dilem, kdaj se lotiti dela, ne bo več.

  1. Na črto “Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu” vpišemo povprečen datum najbolj pozne zmrzali za naše področje.
  2. S pomočjo koledarja določimo in v zadnji stolpec vpišemo “Datum za sajenje” (dodajamo ali odvzemamo tedne).
  3. Določimo dan sejanja tako, da odštejemo čas rasti od dneva sajenja. Datum vpišemo v prvi stolpec.
  4. Če imamo podatek za čas rasti, sadike vzgojimo v zavetju (rastlinjak, hiša), potem pa jih v skladu z datumom za sajenje presadimo ven.
  5. Če ni podatka za čas rasti, je Datum za sajenje enak Datumu sejanja (datuma v prvem in zadnjem stolpcu sta torej enaka). Seme posejemo neposredno v vrtno zemljo.

Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu je: __________________

Seme/SadikaDatum sejanjaČas rasti (v tednih)Kdaj je varno prenesti ven
(od zadnjega dne zmrzali)		Datum za sajenje
Fižol2 tedna po
Rdeča pesa2 ali 3 tedne pred
Brokoli62 tedna pred
Brstični ohrovt63 tedne pred
Zelje63 tedne pred
Korenje1-2 tedna pred
Cvetača4-62 tedna pred
Ohrovt4-64 tedne pred
Sladka koruza2-42 tedna po
Kumara2-41-2 tedna po
Jajčevec6-93 tedne po
Solatetakoj, ko lahko začnemo obdelovati prst
Okra4-62-4 tedne po
Čebula2-3 tedne pred
Grah4-6 tednov pred
Paprika8-102 tedna po
Buče3-42-3 tedne po
Redkvica3-4 tedne pred
Špinača3-6 tednov pred
Bučke2-42 tedna po
Paradižnik6-81 teden po
Peteršilj8-102 tedna pred
Bazilika5-72 tedna po
Kamilica3-40-1 teden po

Če bi radi preglednico natisnili, uporabite to povezavo: Sejanje sajenje datum zmrzali preglednica

KAJ JE ŠE POMEMBNO?

Presuha ali premokra prst?

Iz globine 10-15 cm vzemite pest zemlje in jo stisne v kepo. Nato jo poskusite zdrobiti med prsti. Če se ne bo zdrobila in ima izgled testa, pomeni, da je preveč mokra. Počakajte nekaj dni in poskusite znova. Če se kruši z lahkoto, pomeni da je pripravljena za sajenje. Če prst drsi skozi prste, pomeni, da je presuha. Namočimo tla in počakamo, da se dobro odcedijo.

Dodajte organsko snov
Tlom redno dodajajte organsko snov (kompost, organska gnojila, zeleno gnojenje, itd). Organska snov izboljšuje stanje in rodovitnost tal. Tla z dobro obdelovalno kondicijo so dobro odcedna, se lahko obdelujejo, pospešujejo kaljenje semen in rast korenin. Če nimate dovolj svojega komposta, lahko v sadilne jame in jarke dodate Kompost z bioogljem za presajanje UNI. Vrtni prsti ga dodajajte v razmerju 1:3 (1 del Komposta na 3 dele vrtne prsti).

Posted on by

Kaizen, japonska metoda za premagovanje lenobe in uvajanje sprememb

Če ste si okoli novega leta obljubili, da boste veliko bolj pridni, zagnani za telovadbo, marljivi pri študiju, skromni pri čipsu in navdušeni nad brstičnim ohrovtom, ste slab mesec kasneje verjetno že spet na stari poti. In se svojih novoletnih sklepov in zaobljub raje ne spomnite več . . . (a sem vas spomnila, a? 🙂

Pametni Japonci so za vse nas, ki sicer vemo, kaj je za nas dobro, a si vedno zadamo prevelike cilje in zato osramočeno zavijemo s poti v grmovje na prvem malo bolj ostrem ovinku, razvili posebno metodo, ki preverjeno deluje. Imenuje se “kaizen” in nam pomaga, da premagamo ovire na poti do dobrih sprememb.

Kaizen izvira z Japonske. Beseda je sestavljena iz dveh pojmov — “kai” (sprememba) in “zen” (modrost). Metodo je razvil Masaaki Imai, ki je prepričan, da lahko to filozofijo enako uspešno uporabimo v poslovnem svetu kot tudi na osebnem področju.

Na prvi pogled se nam, zahodnjakom, zdi nemogoče, da bi bilo lahko nekaj tako preprostega uspešno. Kultura, ki nas oblikuje, bolj ceni dosežke, ki so zahtevali veliko odrekanja in naporov.

Vendar – pomislite, kaj bi lahko dosegli s stalnimi, vztrajnimi, pa čeprav drobnimi koraki . . . kot kadar kapljice vode, ki milijone let, stalno in enakomerno, kapljajo na isto mesto . . . izdolbejo podzemno galerijo jam.

Metodo Kaizen lahko uporabi kdorkoli, ne glede na starost, na kateremkoli področju. Vse, kar moramo narediti je, da si jasno zastavimo cilj, ki bi ga radi dosegli, in že lahko začnemo.

Samo eno minuto na dan . . .

Metoda temelji na zelo preprosti osnovi: zavezati se moramo, da bomo stvar, ki bi jo radi bolj redno počeli, redno počeli eno minuto na dan. In to vsak dan ob istem času. Samo eno minuto. To je vse.

Kaizena ne morete prakticirati samo enkrat ali dvakrat in pričakovati takojšnjih rezultatov. Zavezati se mu morate dolgoročno. — Masaaki Imai

Očitno je, da zaveza k enominutni vsakodnevni obveznosti ne more biti preveč niti za najbolj lenega človeka. Veliko težje je držati obljubo, če smo si zadali nalogo, da bomo vsak dan počeli nekaj dobrega zase 30 minut ali več – hitro bomo našli izgovor, zakaj nimamo časa, zakaj ravno danes ni pravi dan … Kakšen izgovor lahko imate, ko gre samo za eno minuto? Nikakršnega 🙂

Celo največja ovira se zdi manjša, če se je lotite z majhnimi, a vztrajnimi zalogaji.

. . . za vztrajen napredek

Predstavljajte si, da bi radi začeli meditirati. Vaditi na orbitreku. Pisati dnevnik. Trenirati trebušnjake, da boste čez nekaj mesecev lepi v kopalkah. Naslikati sliko. Ali brati knjigo v tujem jeziku, ki ga še ne obvladate povsem. Iskanje prevodov v slovarju je naporno, in če si boste zadali prevelike cilje, boste odnehali še pred začetkom. Če pa bo vaša obveza branja in prevajanja s postopkom enominutnih, malih korakov, veste, da vas delo ne bo utrudilo. 60 sekund je čisto premalo časa, da bi vas še tako težko intelektualno delo lahko utrudilo. In zelo verjetno kmalu ne boste zdržali samo 60 sekund; začelo vas bo zabavati, ponosni boste nase.

S takšnim lahkotnim izhodiščem je možnost, da bi obupali že takoj na začetku, zelo majhna. Verjetnost, da nam bo uspelo, pa veliko večja.

Ker so zahteve, ki jih imamo do samega sebe, majhne, se lahko hitro zgodi, da bomo čas, namenjen določeni dejavnosti, sčasoma začeli spontano podaljševati.

Kar pa je konec koncev cilj, ki smo ga hoteli doseči. Početi kaj novega, dobrega zase, redno, vsak dan.

Skrivnost je v majhnih korakih, ki jih počnemo brez velikih pritiskov. In ne pozabite si čestitat – za vsako minuto posebej.

Posted on by

Homeopatov nasvet: Dobri sosedje

buca-botanika

Zasajanje mešanih zasaditev z dobrimi sosedi je ena od odličnih idej, ki jih lahko uporabimo na svojem vrtu. Tako zmanjšamo možnost škode zaradi škodljivcev in bolezni, hkrati pa zaščitimo prst pred enostranskim izčrpavanjem, ki nastane, če sadimo monokulture. Če bi sadili povsem “zmešano”, tudi potrebe po kolobarjenju ne bi več bilo . . . morda le še po prahi . . . a to je že drugo poglavje.

Mešane zasaditve in sajenje cvetlic in zelišč med zelenjavo pomaga odgnati škodljivce in preprečiti bolezni. Že skoraj na vsaki vrečki s semeni najdemo tudi navodila, kdo so dobri in kdo slabi sosedje. Grede in njive z velikimi zaplatami istovrstnih rastlin, pa tudi pretirano velike rastline in plodovi privabljajo škodljivce, ki z veseljem sedejo ob “mizico, pogrni se”. In potem s polnimi želodčki prizadevno na licu mesta zastavijo številčno družino. Jim res lahko zamerimo? Kdo pa ne bi, če lahko :).

Sajenje in vzdrževanje mešanih zasaditev, ali povsem zmešanih, pa tudi kolobarjenje, ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled. Zahteva določeno mero znanja in načrtovanja, zato je še zlasti za vrtnarje začetnike včasih trd oreh.

Kaj torej lahko naredimo, če iz takega ali drugačnega razloga (še) ne sadimo mešano? V tem primeru si lahko pomagamo s homeopatijo. Med homeopatskimi pripravki za rastline najdemo tudi takšne, ki rastlinam dodajo informacijo “dobrega soseda” prav tako ali še močneje, kot če bi posadili podporno rastlino k matični (npr. baziliko k paradižniku). Bazilike nam v tem primeru ni treba fizično posaditi, pač pa paradižnike le zalijemo s homeopatskim pripravkom iz bazilike.

Poglejmo, kateri homeopatski pripravki za rastline so v tej skupini:

DOBRI SOSEDJE KOT HOMEOPATSKI PRIPRAVKI

Allium cepa: izvlečke iz čebule so že v Antiki uporabljali za odganjanje škodljivcev. Včasih so ji za večjo učinkovitost dodali še česen, evkaliptusovo olje ali olje čajevca. Ne uporabljamo pri fižolu in grahu (antagonistični rastlini)! Uporabimo za zaščito pred: čebulno in korenjevo muho. Dobra za zdravo in lepo korenje (čebula je dober sosed korenju). Pomaga vrtnicam. Odganja zajce, miši in podgane. Rilčkarji, kaparji, uši, tripsi, pršice.

Hyssopus officinalis (navadni ožepek): najboljši sosed za trto, poveča pridelek. Bakterijske gnilobe, plesni, kapusov belin, splošen repelent za škodljivce.

Mentha viridis/piperita/sativa (meta): splošen repelent za škodljivce pri križnicah, muhe pri domačih živalih, miši in podgane, mravlje, uši, bolhači, komarji, kapusov belin, gosenice.

Tropaeolum majus (velika kapucinka): bele uši, usnjata stenica (buče), ščitkar na paradižniku, nematode, volnata uš.

Ocimum sp. minimum/basilicum (bazilika): ščiti paradižnike pred boleznimi in škodljivci. Prav tako izboljša okus paradižnika.

Ricinus communis (kloščevec): za škodljivce na trti: pršice, vešče, tudi na bučevkah.

Salvia officinalis (žajbelj): zlasti za škodljivce na križnicah in bučevkah (pršice, vešče, uši, kapusova muha) ter za korenjevo muho. Ne uporabljajte pri mladih rastlinah.

Sambucus nigra (črni bezeg): splošen odganjalec škodljivcev, še zlasti gosenic.

Satureia hortensis (šetraj): za vse škodljivce in bolezni pri fižolu: fižolov hrošč, tripsi na cvetovih, fižolova muha, antrahnoza, listne pege, bakterijske rjave pege, plesen, zvijanje listov, rja, splošen odganjalec škodljivcev.

Vir: Vaikunthanath Das Kaviraj: Homeopathy for Farm and Garden

Posted on by

Shranimo lesni pepel za vrt

Če imate kamin ali peč na drva, lahko pozimi pridelate lesni pepel, ki je zelo uporaben na vrtu.

Pomembno: za vrt je uporaben le pepel iz čistega lesa, nikakor iz snovi, v katerih so lahko lepila, topila …

V__B900

Pepel lahko potresemo po gredah ali ga dodamo v kompostni kup. S pepelom moramo ravnati kot z začimbo v kuhinji – pepel je dodatek, ne osnovno živilo. Za 100 m2 velik vrt bo dovolj 5 kg pepela.

Lesni pepel na vrtu

  1. Lesni pepel vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem, pa tudi za kakovost cvetov in plodov. Pomanjkanje kalija pri paradižniku prepoznamo po orumenelem, nikoli dozorelem, olesenelem vrhu paradižnika, listi pa postanejo pegasti in nagubani. Veliko kalija potrebujejo križnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), gomoljnice in korenovke (krompir, korenje, gomoljasta zelena) in plodovke (paradižnik, jajčevec, paprika).
  2. Pepel pomaga zaščititi rastline pred ušmi in polži, zato ga nekaj shranite v vedru za sprotno porabo med rastno sezono.
  3. V tleh deluje bazično, zato lahko z njim uravnavamo pH vrednost prsti. Zelo rade ga imajo tudi vrtnice – ne le zaradi prepotrebnega kalija, pač pa tudi zaradi uši. Koristul bo vsem rožnicam (cvetočim rastlinam, ki nam dajejo plodove: sadno drevje, jagodičevje in trta). Pri jagodičevju in drugih rastlinah, ki bolj ljubijo kisla tla (rododendroni, azaleje, hortenzije, rese, borovnice) moramo paziti, da z njim ne bomo dosegli ravno obratnega učinka. Te rastline namreč ne marajo bazičnih, pač pa kisla tla.

Lesni pepel za shranjevanje paradižnika

Lesni pepel razkužuje in preprečuje izhlapevanje, zato je idealen za dolgotrajno shranjevanje paradižnika.

Lesni pepel najprej tri- ali štirikrat presejemo, da odstranimo večje koščke in ostane res le zelo fin, mehak pepel.

V kartonasto škatlo nato izmenično nalagamo plasti pepela in paradižnikov. Tako shranjen paradižnik se bo obdržal več mesecev, celo do pol leta.

Vital conserve ses tomates dans la cendre. Photo credit: Jean de Dieu Ininahazwe

Vir: http://wire.farmradio.fm/en/farmer-stories/2016/11/burundi-farmer-finds-new-technique-for-preserving-tomatoes-15454

Posted on by

Kako preprečimo solati, da bi nam ušla v cvet

Najlepše je imeti vsak dan skledo sveže, pravkar z vrta prinešene solate na mizi. Potem se lahko pogovarjamo takole:
On: »Kaj bo danes za kosilo?«
Ona: »Solata in nekaj za zraven.«

Solata je zelenjava hladnih obdobij, vročina ji ne ustreza. V vročini bo hitro šla v cvet (pa ne zaradi ugodja, pač pa zato, ker ve, da se ji bliža konec in hiti delati otroke). Pozno pomladi in poleti je zato težko pridelati lepo solato. Veliko lažje jo je saditi zgodaj spomladi in potem spet pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko se temperature spet začnejo nižati.

Idealni pogoji za kalitev semen solate

Seme solate ne bo vzkalilo, ko je temperatura tal višja od 26,7 °C, kaliti pa začne že pri 4,4 °C, zato je idealna zelenjava za zgodnje in pozno sejanje in sajenje. V toplem okolju se začne v semenu solate sproščati rastlinski hormon, ki zaustavi kalitev. To dediščino nosi solata v sebi še iz časov, ko je rastla na Bližnjem Vzhodu, od koder izvira. Varovalka, ki še vedno prepreči semenu, da bi vzkalilo v vročini, je solati v njeni pradomovini omogočila, da je preživela v klimi z vročimi in sušnimi poletji.

Optimalna temperatura zemlje za večino solatnih semen je 20 °C, nekaterim sortam pa ustreza večji razpon (od 5 do 24 °C). Merimo vedno temperaturo tal in ne zraka, saj je lahko razlika med njima občutna.

Sezono gojenja solate lahko podaljšamo globoko v poletje, če uporabimo nekaj preizkušenih trikov.

  1. V toplih mesecih namakamo seme v dobro osvetljenem prostoru vsaj 16 ur pred sejanjem. Tako občutno povečamo odstotek vzkaljenih semen. Pri osvetlitvi se je najbolj izkazala rdeča barva svetlobe – če imamo to možnost, kalimo solatna semena pod svetlobo rdeče obarvane žarnice, ki pa ne sme segrevati okolice. Druga najboljša pa je sončna svetloba. Pri namakanju semen v mračnem in toplem prostoru je bila stopnja kalitve nižja.
  2. Druga uspešna tehnika je namakanje semen v hladni vodi v dobro osvetljenem prostoru; namakamo od 16 do 24 ur. Ta pristop je povečal stopnjo kalivosti v toplih mesecih leta za 97 %. Namakanje, ki traja manj kot 16 ur, ima malo ali nič pozitivnih učinkov na kalivost semen. Še več o namakanju lahko preberete tukaj: Namakanje semen.
  3. Sezono gojenja solate lahko podaljšamo tudi z uporabo debele zastirke iz slame ali koščkov lesa, ki jo namestimo okoli sadik solate. Zastirka naj bo debela 3,5 do 5 cm. Takšna zastirka izolira tla, ki se ne morejo preveč segreti in hkrati zadrži vlago v tleh.
  4. Tudi senčenje solate zelo pomaga pri nižanju temperature. Solato lahko senčimo s pomočjo lokov, preko katerih potegnemo kopreno, ali pa solato posadimo ob vznožje višjih rastlin, ki ji bodo nudile senco (npr. pod buče z velikimi listi). Na ta način bomo odmaknili nevarnost, da bi nam ušla v cvet, kar za 3 do 5 tednov.
Posted on by

Julijsko sajenje paradižnikov

Letošnji mrzli in mokri maj paradižnikom, bučkam, papriki in jajčevcem ni bil naklonjen. Ko je kasneje skoraj brez blagega prehoda nastopila huda vročina, je marsikateri vrt opustošilo še neurje in toča.

Mladi paradižniki so občutljive rastline; da bi dobro uspevali, potrebujejo veliko sonca in toplote ter stalno in enakomerno zalogo vlage. Močan veter jih lahko polomi, hud naliv pa poškoduje. Dovzetni so za različne bolezni, napadajo jih tudi škodljivci.

Tudi če letos (še) niste imeli sreče s paradižniki, ni nič zamujenega. Pri paradižniku traja 60 do 70 dni od sajenja do pobiranja plodov; plodove s paradižnikov, posajenih v začetku poletja, bomo lahko začeli nabirati čez dva meseca, torej konec poletja.

Rastline, vzgojene v izoliranem okolju (rastlinjaki, stanovanja) so manj odporne in prilagojene na zunanje razmere kot tiste, ki zrastejo zunaj. Sadike iz sejančkov, ki so že od vzklitja izpostavljeni zunanjim pogojem, zrastejo in obrodijo hitreje, so bolj odporne in zdrave od kupljenih ali v stanovanju vzgojenih sadik. Paradižniki, posajeni junija, bodo zelo verjetno dohiteli ali celo prehiteli svoje starejše brate, ki so se razvijali v manj ugodnih okoliščinah.

Če nimamo možnosti ali ne znamo vzgajati paradižnika iz semen, pa lahko paradižnike razmnožimo z zalistniki z že posajenih rastlin. Zalistniki se zlahka ukoreninijo. Odščipnemo jih tik ob steblu in za nekaj dni postavimo v kozarec s postano vodo. Ko poženejo koreninice, jih posadimo na stalno mesto. Pred sajenjem odstranimo spodnje liste in jih posadimo globoko, tako da so najnižje rastoči listi tik nad tlemi. Iz zasutega stebla bodo v tleh pognale dodatne koreninice.

Biooglje – aktivator zemlje: za zdravo, živo in močno zemljo

Epsomska sol: magnezijev sulfat za zdravo rast paradižnikov, paprik in vrtnic

Natrium sulphuricum: homeopatski pripravek za plesen na paradižnikih

Posted on by

Prva delavnica Kromatografija – oko zemlje je za nami!

S prijateljico Andrejo Sivec sva v četrtek, 13. 6. 2019, prvič vodili delavnico Kromatografija – oko zemlje. Tovrstnih delavnic je malo. To ne velja le za Slovenijo (mislim, da je bila najina kar prva na tem koščku zemlje), tudi drugod po svetu jih kaj dosti ni na voljo.

Med vožnjo v Kranj sva ugotavljali, kdaj sva se o kromi pogovarjali prvič. Informacijo o tej metodi sem poleti 2014 pripeljala s sabo s konference o biooglju v Oxfordu; potem sem si nekaj časa (če se ne motim, cca 2 leti – drži, Andreja?) delala utvare, da bom kromo zmogla sama; končno dobila preblisk, da bi bilo k sodelovanju pametno povabiti Andrejo, ki je univ.dipl.inž.kem.inž, in potem je trajalo še nekaj časa, da je Andreja strla oreh krome zemlje (v moje zadovoljstvo in v zmanjšanje frustracij, kakšen i**ot da sem, ker mi nikakor ne kapne, kako se jo počne …). Potem so končno nastali prvi kromatogrami zemlje, sprva nerodni, kasneje, s prakso, pa čedalje bolj čudovite povedne “fotografije” vitalnosti zemlje in komposta. In z njimi je raslo tudi najino navdušenje nad to metodo.

Končno je junija 2019 v realnost vstopila najina prva delavnica s to temo.

Oranje ledine. Nivo adrenalina je bil temu primeren. Visok :). Vsaj na začetku, a ne dolgo – dokler nama ni steklo in sva videli odzive udeleženk delavnice (prijavljenih je bilo 9, a noben od dveh pripadnikov moškega spola ni uspel priti). Najin vtis: delavnica je bila zelo uspešna. Prvič sem predavala v tandemu – bilo je super. Pravi sva skupaj :).

Triurno delavnico sva razdelili na 3 dele:

I. del: Teoretične osnove kromatografije zemlje (vodila Bojca)

II. del: Demonstrativni prikaz priprave kromatograma zemlje (vodila Andreja)

III. del: Interpretacije kromatogramov vzorcev udeležencev delavnice (vodila Andreja)

Poglejte fotografije. Na tem mestu se zahvaljujem tudi vsem udeleženkam, ki so se odločile za udeležbo na najini prvi delavnici.


P.S. Bi se tudi vi radi udeležili te delavnice ali poznate koga, ki bi ga zanimala? Pišite na bojca@gajin-vrt.com ali as@andrejasivec.si

Bojca, 1. delAndreja, 2. del

Andreja: praktični prikaz izdelave kromatograma

“Učenke” so dobile kromatograme svojih vzorcev zemlje. Kako lepo je videti očem sicer nevidno vitalnost zemlje.

P.P.S. Če ste zdaj prvič slišali za to temo, na kratko še: Kaj je kromatografska analiza zemlje?

Kromatografski pristop k analizi zemlje je drugačen od siceršnjih: je celosten oz. holističen.

Vitalnost zemlje, ali česarkoli drugega, je pojem, ki je širši in globlji od zgolj tega, iz česa je neka snov sestavljena. Je obširnejši od zgolj nivoja (koncentracije) dušika, kalija in fosforja v zemlji. In prav od njene vitalnosti je odvisno, kako žive bodo rastline, ki rastejo v njej. Od živosti rastlin, ki jih zaužijemo, pa je odvisna tudi naša vitalnost. Prav zaradi tega je kromatografija kot metoda ugotavljanja kakovosti prsti tako zelo zanimiva, saj podatki, ki jih dobimo z njo, zagotovijo vpogled, ki se zdi edini dovolj dober, če želimo s svojim vrtom oziroma prehrano vplivati na svoje zdravje in vitalnost.

Beseda kromatografija ima svoj izvor v grščini: chroma in graphein. Dobeseden prevod kromatografije bi torej bil “pisanje z barvami”. S pomočjo kapilarnega in fotografskega procesa se na okroglem filtrirnem papirju postopoma pojavijo barve in vzorci, ki nam pripovedujejo zgodbe o prisotnosti ali odsotnosti gradnikov prsti, kot sta dušik in kisik, mineralov, življenja v prsti (makro in mikroorganizmi), humusa in organskih snovi.

Slike prsti, ki nam jih pripravi kromatografija, so kvalitativne in do določene mere kvantitativne, saj nam omogočijo vpogled v to, kako prst deluje in ne le, iz česa je.

Kromatografska slika prsti, ki se na koncu postopka razvije pred našimi očmi, je kromatografski profil vzorčka zemlje. Kromatograf zemlje je vizualni prevod, kako zelo dobro se organske snovi, minerali in organizmi, ki živijo v prsti, vključujejo v proces izgradnje prsti. Videti so zelo podobno, kot šarenica naših oči, zato jim lahko rečemo kar »oko zemlje«. Kromatografi zemlje so lahko živahni, žareči; takšni nam pripovedujejo, kako zelo dinamična in živa je prst. Kromatografska slika zdrave, dinamične prsti, v kateri biva veliko mikroorganizmov ter je bogata s široko paleto mineralov in humusom, spominja na sliko žarečega sonca. Podoba že na prvi pogled posreduje vtis zdravja, vitalnosti, sreče. Izkušenemu opazovalcu pa pove tudi to, kateri sestavni elementi so v testirani prsti. Kadar pa so kromatografi bledi in upadli, nam povedo, da je zemlja, katere odsev so, bolj ali manj mrtva. Zato bi lahko rekli, da so kromatografi zemlje okna v dušo zemlje.

Kromatografija – biodinamična metoda analize zemlje

Posted on by

Zakaj gnijejo mlade bučke?

Kako žalosten je pogled na težko pričakovane mlade bučke, ki začnejo na konceh rjaveti in se ne razvijajo več pravilno … Gnitje se začne na muhi bučke (tam, kjer je bil cvet). Sprva majhna poškodba se sčasoma poveča, zmehča in potemni, gniloba pa se razširi na ves plod in bučka propade.

Takšne plodove odstranimo z rastline, saj rastlino le po nepotrebnem obremenjujejo in so potencialni vir okužbe za rastlino.

Težava je značilna za paradižnike in buče, pojavi pa se lahko tudi pri paprikah in lubenicah. Tako kot pri paradižniku gre tudi pri bučkah za pomanjkanje kalcija v rastlini. Sekundarna težava (širjenje gnitja in končno propad ploda) pa nastopi zaradi okužbe z glivami.

Kalcij je nujno potreben za zdrav razvoj rastline, saj ima pomembno vlogo pri tvorjenju zdravih celičnih sten. Kalcij je rastlinam potreben skozi vso rastno sezono: med rastjo, cvetenjem in tvorjenjem plodov.

Opisani pojav ni bolezen, zato ni bojazni, da bi se okužba razširila na druge rastline; gre za fiziološko motnjo, ki se jo da preprečiti in odpraviti.

Vendar pozor: pomanjkanje kalcija v rastlini še ne pomeni, da ga je tudi v zemlji premalo! V zemlji le redko primanjkuje kalcija, zato zgolj dodajanje kalcija ni vedno smiselno in učinkovito. Pomanjkanje kalcija v rastlini največkrat povzročimo sami, ko zaradi napak pri delu z zemljo rastlinam zablokiramo dostop do kalcija v tleh.

Najpogostejši vzroki za gnitje plodov so v tem, da rastlina kalcija ne more absorbirati. Do tega pride zaradi naslednjih vzrokov:

  1. stres zaradi prenizkega pH zemlje (prekisle zemlje).
    Rešitev: preverite pH zemlje s pH merilnim trakom. Če je pH zemlje nizek (manj kot 6) dodajajte rastlinam okoli vznožja kompost in obogateno biooglje. Zalijte jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Dodajanje apnenca v rastni sezoni ni smiselno, ker ne bo prineslo rezultatov; dodati ga moramo pred pričetkom sezone, vsaj 3 mesece pred sajenjem, in ga vkopati 15 do 20 cm globoko. Z apnencem bomo torej lahko pomagali bučkam v naslednji sezoni, ne v tej.
  2. veliko nihanje vlage v tleh (izmenično preveč dežja oz. premočno zalivanje, nato pomanjkanje vode, suša).
    Rešitev: poskrbimo za enakomerno vlaženje zemlje, npr. z olla bučkami. Tla zastremo z naravno organsko zastirko (slama, seno), da preprečimo izsuševanje.
  3. premočno in napačno gnojenje. Cukete v nasprotju s splošnim prepričanjem ne potrebujejo velikih količin dušika – prav nasprotno. Zaradi preveč gnojil (preveč dušika) bodo cukete sicer razvile veliko rastlinske mase, a le malo plodov. Bučke pobiramo mlade in s tem spodbujamo rastlino k tvorjenju novih plodov.
    Preobilica dušika tudi povzroči gnitje bučk na muhi, ker preprečuje rastlini, da bi se oskrbela s kalcijem. Izogibajte se uporabi gnojil z velikim deležem dušika (umetnih gnojil ali živalskega gnoja). Le-ti zablokirajo dostop do kalcija, povzročijo pretiran razvoj zelene listne mase, dodajajo soli v tla.
    Slednje še zlasti velja za cukete in bučevke na splošno, ki jih gojimo v posodah, visokih gredah in rastlinjakih. Rastline z veliko plodovi bodo hitreje podlegle gnitju plodov, ker bo njihova potreba po kalciju večja.
    Rešitev: rastlinam dodamo kompost in obogateno biooglje. Zalijemo jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Foliarno gnojenje (s škropljenjem, skozi liste) pri gnojenju s kalcijem ni učinkovito; rastline se s kalcijem veliko najlažje oskrbijo skozi korenine.
  4. poškodbe korenin (presajanje, okopavanje).
    Rešitev: tla okoli sadik paradižnika, buč, bučk, paprik in jajčevcev obdelujemo zelo previdno, da jim ne poškodujemo korenin. Če uporabljamo zastirko, nam tal sploh ne bo treba obdelovati in do poškodb ne bo moglo priti.

Povzetek: Kako preprečimo gnitje plodov.

  • rastlin ne gnojimo z umetnimi gnojili ali živalskim gnojem; oskrbujemo ji z rastlinskim kompostom in obogatenim bioogljem.
  • skrbimo za enakomerno in stalno vlažnost tal, uporabljamo zastirko.
  • preverimo in po potrebi popravimo pH vrednost zemlje.
  • skrbimo, da ne pride do poškodb korenin.

P.S. Isti nasveti veljajo tudi za ostale plodovke, npr. paradižnike, paprike in jajčevce.

Biooglje kompleks: za zdravo, živo in močno zemljo

Indikator za merjenje pH vrednosti

Calcium carbonicum: homeopatski pripravek kalcijev karbonat