Dobila sem zanimivo vprašanje. Delim, ker bo odgovor nanj verjetno zanimiv še za koga. Takole gre:
Zopet bi Vas prosila za nasvet. Nekaj mi ni jasno glede zastirke. Če posadim zrna fižola v zemljo in potem pokrijem z zastirko, kako se stebelce prebije čez seno? Ali ga moram potem odgrniti, ko pride iz zemlje in potem spet pokriti nazaj? Vem, da bi lahko vse odgovore dobila na Vašem tečaju v Naklem, pa se letos še nisem odločila. Tako sem navdušena nad permakulturo, pa sploh še nimam svojega vrta :). Tako bom raje počakala, da ne pozabim vsega. Letos me čaka greda za paradižnike na maminem vrtu (ste mi že prijazno svetovali), paradižnik sem že posejala, kompost z bioogljem čaka, sedaj moram dobiti še zastirko.
In moj odgovor:
Vi kar vprašajte 🙂 Seveda se skozi debelo zastirko fižol ne bo mogel prebiti – rešitev je v rahli, tanki plasti zastirke, skozi katero vidite, ravno toliko, da je je nekaj. Če vidite zemljo skozi zastirko (vsaj nekoliko), bo tudi fižol lahko našel pot ven. Debela plast zatre vse, tudi plevel, in bi seveda fižol tudi imel težave z njo.Drug način pa je, da fižolove sadike vzgojimo v lončkih (po 8 zrn na lonček), potem pa po 15. maju prenesemo celo gnezdo na vrt, k že postavljenim oporam. Če boste na novo zastirali vrt, pazite, da ne zastrete mrzle zemlje – zastiramo že ogreto zemljo, sicer bomo v njej zadržali mraz in hladno vlago, to pa ni naš cilj.
Vir: By JJ Harrison (https://www.jjharrison.com.au/) – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=7320774
V nasadih jesenske in spomladanske čebule, pora, česna in šalotke se pojavlja porova zavrtalka, ki jo pogosto zamenjujemo s čebulno ali česnovo muho. Škodo povzročajo ličnike, ki se zavrtajo v liste, zaradi česar se listi zvijajo in rastline slabše rastejo.
ČEBULNA MUHA
Čebulna muha je pomemben škodljivec čebule in drugih rastlinskih vrst iz rodu Allium: česen, por in šalotka. Odrasle muhe so dolge od 6 do 8 mm, temno sive barve in zelo podobne hišnim muham. Čebulna muha ima lahko do tri generacije na leto. Največ škode naredi prva generacija, ki lahko pridelek zmanjša tudi za 50 %. Prva generacija se začne pojavljati v drugi polovici aprila oz. v začetku maja. Škodo povzročajo ličinke, ki objedajo rastlinsko tkivo. Znaki napada: opazimo jih v mesecu maju, ko rastline venijo, listi pa postanejo blede barve. Srčni list postane zvit in nagnit, zato ga brez težav izpulimo. Ob prečnem prerezu čebule lahko v notranjosti najdemo več deset ličink čebulne muhe. Na vstopnih mestih ličnik se začnejo naseljevati glive in bakterije, ki povzročajo gnitje. Kasneje v rastni dobi se pojavita še dve generaciji čebulne muhe, ki imata vrh naleta v juliju oziroma v septembru. UKREPI: – Čebulnice sadimo na isto mesto šele po treh letih. – Uporabljamo mešani posevek (s korenčkom). – Rastline spomladi redno pregledujemo, da pravočasno ugotovimo prisotnost škodljivcev. S pomočjo povečevalne lupe pregledamo ob bazi stebla, saj jajčeca težko opazimo s prostim očesom. – Kaolin in homeopatijo uporabimo preventivno, slednjo pa tudi kurativno.
Vir: By Rasbak – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=11345482
POROVA ZAVRTALKA
Porova zavrtalka je v zadnjih letih postala najpomembnejša škodljivka čebulnic pri nas. Poleg pora napada tudi čebulo, šalotko, česen in drobnjak. Škoda nastane, ko se ličinke (žerke) zavrtajo v liste čebulnic in po njih rijejo rove. Pridelane rastline so drobnejše, slabše kakovosti, pri poru je lahko izpad pridelka 100-odstoten. Znaki napada: na listih opazimo drobne bele pike, nanizane v vrsto. Pike so posledica poškodb, ki jih naredijo muhe, ko se pred odlaganjem jajčec dopolnilno hranijo.
Škodo povzročajo žerke, ki se izležejo iz odloženih jajčec in rijejo po rastlini. Zaradi poškodb se listi začnejo zvijati in krotovičiti ter polegati. Nad rovi se tkivo na zunanji strani listne nožnice nekoliko ugrezne, na čebulicah se pogosto pojavijo razpoke. Zunanji listi od konic navzdol rumenijo in se sušijo. Napadene rastline slabše rastejo in lahko tudi propadejo. Poškodbe so vstopna mesta za različne bakterije ali glive, ki povzročajo naknadno gnitje čebul.
Žerke porove zavrtalke ne poškodujejo srčnih listov, nastalih po tem, ko so bila jajčeca odložena, kar počneta čebulna in česnova muha. Pogosto šele ob spravilu pridelka med čiščenjem pridelka najdemo rjavkaste rove in bube. Da je končni pridelek primeren za uživanje, je treba odstraniti kar nekaj zunanjih listov.
Porova zavrtalka ima dva rodova letno. Muhe prve generacije začnejo v toplejših letih in območjih (Primorska) letati že konec marca, drugod nekoliko kasneje. Let traja približno mesec dni, tako lahko v hladnejših letih in območjih muhe najdemo še tudi maja. Ob koncu avgusta in v septembru se pojavi še drugi rod muhe. Muhe drugega rodu lahko letijo še v drugi polovici oktobra.
Muhe so velike od 4 do 5 mm, pretežno črno sive barve, boki na zadku so rumeni. Jajčeca odložijo v listno tkivo. Po nekaj dneh se izležejo umazano bele ličinke – žerke, dolge od 5 do 8 mm, brez glave in nog. Bube so sodčkaste, rdeče rjave do temno rjave barve, dolge od 3,5 do 4 mm.
UKREPI: – Prekrivanje nasadov s kopreno – Zaščita s škropljenjem s Kaolinom – Zaščita s škropljenjem s homeopatskim pripravkom Allium cepa – Kasnejše sajenje, po tem, ko je let prve generacije muhe mimo – Odkrivanje, odstranjevanje in uničenje napadenih rastlin.
REŠITEV: KAOLIN IN HOMEOPATSKI PRIPRAVEK ALLIUM CEPA
Z raziskavo so dokazali, da je bilo na nasadu čebule občutno manj škode, če je bila zaščitena s Kaolinom. Vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261219407002591
Kombinacija Kaolina s homeopatskim pripravkom Allium cepa deluje tako, da Kaolin zaščiti rastlino od zunaj, homeopatija pa jo okrepi od znotraj. Obe metodi hkrati sta učinkovito orožje proti škodi, ki nam jo sicer lahko povzročijo škodljivci (muhe, zavrtalke, resarji). Pomembno je, da začnemo s kaolinom škropiti dovolj zgodaj (pred prvim naletom škodljivcev) in da zaščito redno tedensko obnavljamo.
Poiščite izdelek ali nasvet
Potrebujete pomoč?
Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:
040 325 939
0590 22 066
mail: bojca@gajin-vrt.com
ponedeljek – petek 9.00 – 17.00
Lani, konec junija je bil paradižnik bolan, vendar nisem vedela kakšna je bolezen, zato sem vprašanje zastavila strokovnjakom. Svetovali so, da
paradižnik odstranimo z vrta, ker je bil okužen z neko glivo. Ker sem po naravi lahko tudi kar vztrajna in trmasta, sploh kar se tiče rastlin, in jih nisem
želela kar zmetati v kanto, sem malo pobrskala po internetu in naletela na vašo stran. Poslali ste mi pripravke in že po nekaj dneh uporabe so si
rastline vidno opomogle, pričele so na novo rasti in cveteti. Zato pravim, da se kemična sredstva ne morejo primerjati s homeopatskimi pripravki.
Nikoli niso tako hitro učinkovita in ne delujejo na rastline na takšen način kot homeopatija, ki začne delovati ponavadi že takoj. Rastline celostno
obnovi, si hitro opomorejo, rastejo in cvetijo naprej. Za vse to pa je potrebno kar nekaj znanja in seveda znati opazovati rastline. Vsak dan se učimo.
Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:
O homeopatiji za rastline: