Posted on

Bolje preprečiti, kot zdraviti

green caterpillar on green leaf plant

Škodljivci se najraje lotijo oslabelih rastlin, zato je pomembno vedeti: kadar je zemlja zdrava in močna, so takšne tudi rastline, ki rastejo v njej. Manj možnosti bo, da bi podlegle napadu škodljivcev in bolezni. Enako velja tudi za izredne razmere, kot so bile npr. nedavne zmrzali. Tudi stroka se s tem strinja: bolj ko je rastlina močna, bolj bo odporna in lažje bo prenesla šoke, ki jih prinesejo izredni vremenski in drugi pojavi.

V prvi vrsti moramo torej poskrbeti za zemljo. Najkasneje ob sajenju in sejanju ji dodamo kompost in obogateno ter aktivirano biooglje, obenem pa povsem opustimo uporabo različnih strupov, umetnih gnojil in pesticidov.

Mehanska zaščita pred škodljivci: Kaolin

File:Erbslöh Geisenheim Kaolin (02).jpg
Kaolinit

Proti letečim škodljivcem na zelenjavnem vrtu (korenjeva muha, čebulna muha, porova zavrtalka, kapusova muha, kapusov belin, koloradski hrošč …) rastline najlažje mehansko zaščitimo s Kaolinom. Zaščita bo še bolj učinkovita, če jo uporabimo v skladu z življenjskim ciklom in navadami posameznega škodljivca – če torej vemo, kdaj “leta” oziroma “leze” in kdaj ter na kakšen način si privošči naše rastline oziroma pridelke.

Homeopatija za rastline
Kaolin se odlično dopolnjuje s homeopatskimi pripravki za rastline: slednji rastlino krepijo “od znotraj” tako, da se lahko škodljivcem in boleznim upre sama, Kaolin pa jo fizično zaščiti “od zunaj”. Škodljivci tarče (npr. češnjeva muha češenj) ne bodo prepoznali, spet drugi (npr. kapusov belin) pa ne bodo odlagali jajčec na rastlino, saj jim kredasta prevleka ne bo povšeči.

Tako za Kaolin kot za homeopatske pripravke za rastline velja, da imajo veliko prednost pred drugimi izdelki za zaščito in zdravljenje rastlin: nimajo karence.

Češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)

File:Kirschmade.jpg
Ličinka žerka v češnji
File:P1060548-1.jpg
Češnjeva muha

Češnjeva muha je malo manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Prezimi v obliki bube v tleh. Maja in junija (odvisno od temperature tal) se iz bub izležejo odrasle muhe. Samice odložijo jajčeca v plodove, ko se češnjevi plodovi obarvajo iz zelene v rumeno. Vsaka samica odloži 100 – 200 jajčec. Iz jajčeca se v 6 – 8 dneh izvali ličinka žerka, ki se zavrta v plod in ga začne uničevati okoli koščice. Žerka čez 3 tedne prileze iz češnje in se zabubi 3 cm globoko v tleh. Bube lahko v tleh počakajo tudi po dve ali tri leta.

Kako ukrepamo? Češnjeva drevesa temeljito poškropimo s Kaolinom. Škropiti začnemo takoj po cvetenju, ko so plodovi češnje še trdi in zeleni. Škropimo enkrat tedensko, štiri tedne zapovrstjo. Tako zagotovimo, da so plodovi res dobro zaščiteni pred škodljivcem. Za zaščito “od znotraj” uporabimo homeopatski pripravek Thuja C30, s katerim drevo zalijemo.

Resarji ali tripsi

Tripsi so majhne, do 2 mm velike vitke žuželke z ozkimi resastimi krili. Telo je svetlo do temno rjave barve. Zelo radi imajo modro barvo (lahko jih lovimo na modre lepljive plošče). Poleg tega, da rastlino poškodujejo, so nevarni tudi zato, ker prenašajo viruse. Najdemo jih na vseh delih rastline, najpogosteje pa na cvetovih in listih.

File:Echinothrips americanus PaDIL136415a.jpg

Samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove, na mlade liste in nežnejše dele stebel. Ko se izležejo ličinke, se začnejo hraniti z rastlino. Resarjev razvojni cikel je odvisen od temperature okolja: pri 15°C traja 48 dni, pri 20°C 22 dni, pri 25°C 15 dni in pri 30°C 12 dni. V rastlinjaku ima 11 do 15 generacij letno in lahko povzroči zelo veliko škode.

File:Starr-120513-5852-Ficus microcarpa-leaf with Cuban laurel thrips Gynaikothrips ficorum-Waihee Coastal Preserve-Maui (24511992724).jpg

Tobakov resar (Thrips tabaci) je pomemben škodljivec čebule in pora. Napada tudi kapusnice, fižol, plodovke in druge rastline. Poleg tobakovega resarja najdemo na čebuli tudi nekatere druge vrste (npr. cvetličnega resarja), vendar ne tako pogosto.

File:Leaf suffering from early thrips .jpg

Prvi znak napada je zvijanje mladih listov in deformacija plodov. Na napadenih cvetovih se pojavijo značilne bele pege, na listih pa bledo rumena območja. Napadena mesta na starejših listih so bleščeče srebrne barve. Resarji izsesavajo sokove iz rastlinskih celic, izsesane celice pa se napolnijo z zrakom in zato dobijo srebrnkast videz.

Škoda je večja, če se resarji pojavijo, ko so rastline še mlade. Čebula je najbolj občutljiva v času, ko se začne debeliti. Poškodbe, ki jih povzročajo resarji, so lahko tudi vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni, npr. nevarne rastlinske viruse.

Kako ukrepamo:

Naravni sovražniki resarjev so polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, razni hrošči, tenčičarice, plenilske pršice, parazitoidi in pajki. Privabimo jih tako, da jim omogočimo življenjski prostor, kjer se ti lahko namnožijo (naravna vegetacija ob robovih njiv in vrtov), ohranimo pa tako, da ne uporabljamo strupov.

Rastline učinkovito zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom. Učinkovitost Kaolina so dokazali tudi z raziskavo, ki jo lahko preberete tukaj: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0261219407002591

Za zaščito “od znotraj” (homeopatija krepi obrambne sposobnosti same rastline) pa uporabimo zalivanje s homeopatskimi pripravki Allium cepa in Sulphur.

Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)

File:Cydia.pomonella.7162.jpg

Jabolčni zavijač je metuljček s premerom kril med 14 in 22 mm. Krila so pepelnato siva s številnimi prečnimi temnorjavimi črtami. Na zgornjem zunanjem delu prednjega krila imajo temnejšo okroglasto pego bakrene barve. Podnevi z zloženimi krili počivajo na lubju ali na listih, ter se tako skrivajo pred pticami, ki so njihov glavni sovražnik. Tudi zaradi tega je pomembno, da v sadovnjak privabimo ptice 🙂

Samice v roku od 4 do 7 dni ponoči odlagajo jajčeca posamič na plod ali na liste v njegovi bližini, nato pa kmalu poginejo. Jajčeca so sploščena, nekoliko podolgovata, velika pa so med 1 in 1,3 mm. Sprva so prozorna, v kasnejših fazah pa potemnijo. Iz jajčec se v 4 – 14 dni razvije gosenica. Gosenica se zavrta do peščišča plodu in se tam hrani s peškami. V treh do petih tednih preide skozi pet razvojnih stadijev in odrasla doseže 18 in 20 mm dolžine. Sprva je bele barve, kasneje pa so rožnato bela s črnimi bradavicami. Vhod v plod gosenice zadela z iztrebki.

File:2020 08 11 Cydia pomonella.jpg
File:Gravenstein apples with codling moth.JPG

Podoben življenjski krog ima tudi češpljev zavijač. Hrušev zavijač ima samo eno generacijo letno. Jajčeca odlaga od polovice junija do konca julija. Najbolj črvive so zgodnje sorte hrušk, poznejše pa nekaj manj.

Napad zavijača prepoznamo po tem, da plodovi odpadajo, so navrtani, v notranjosti pa opazimo rov do peščišča. Pri prvi generaciji gosenic poškodovani plodovi zgodaj odpadejo, pri drugi pa predčasno dozorijo in prav tako odpadejo. Tretja in četrta generacija gosenic napade že skoraj zrele plodove, ki navzven ne kažejo znakov napadenosti.

Po zadnjem stadiju gosenica zapusti plod in se zabubi. Buba je obdana z belo obarvanim svilenim kokonom. Dolga je približno 1 cm. Buba prezimi, spomladi pa se jabolčni zavijač znova pojavi kot metulj.

Jabolčni zavijač ne napade le jablan, pač pa tudi hruške, oreh, kutino, redkeje pa tudi marelice, slive, češnje, mandljevec, smokvo, jerebiko in koruzo.

Glavni sovražniki jabolčnega zavijača so ptice, pajki, brzci, mravlje, zajedavske ose in strigalice, ki se hranijo tudi z njegovimi jajčeci. Zato je zelo pomembno, da vemo, da z uporabo strupov še bolj porušimo biotsko ravnovesje v sadovnjaku.

Kako ukrepamo: junija in julija zaščitimo drevesa in plodove s škropljenjem s Kaolinom. Zaščito obnavljamo 1 x tedensko, 4 tedne zapovrstjo. Za zaščito »od znotraj« uporabimo homeopatski pripravek Thuja.  V okuženem sadovnjaku pazimo na higieno: okuženih plodov ne zavržemo, pač pa jih uničimo.  

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta. Vse dosedanje članke lahko preberete tukaj: Članki.

Posted on

Kaolin – in bolšica ni napadla sadnega drevja!

Kaolin, bela kitajska glina, je bil nekoč zelo priljubljen in znan zaščitnik in pomočnik v pridelavi zelenjave, sadja in grozdja, a so ga sčasoma izpodrinile kemikalije iz fitofarmacije. Odkar bolje poznamo slabosti fitofarmacevtskih izdelkov, ki pogosto ne le da ne morejo pomagati, pač pa celo škodijo, se kaolin vrača v svojo staro slavo.

Na Floridi so pridelovalci začeli uporabljati kaolin predvsem zato, ker so opazili, da azijska citrusova bolšica tistih plodov, ki so bili zaščitenih s kaolinom, ni opazila, pač pa je odletela mimo njih. Zaradi tega, iz Azije uvoženega škodljivca, ki se je v ZDA prvič pojavil leta 1998, je bila škoda v nasadih citrusov ogromna. Škodljivec povzroči sušenje mladih poganjkov in zvijanje listov, še huje pa je, da drevesa okuži z bakterijo, ki povzroča Huanglongbing bolezen citrusov (zelenenje citrusov), za katero doslej ni bilo znane rešitve in je za citruse pogubna.

Kaolin skrije drevo oziroma njegove plodove pred škodljivci. Škodljivec je zaradi bele prevleke na njih zmeden in jih ne prepozna kot svoj plen. Bolšice “lovijo” svoj plen s pomočjo vizualnih čutil (vir: Michael Rogers, direktor v Citrus Research and Education Center v Lake Alfred, ki je del University of Florida Institute of Food and Agricultural Sciences (UF/IFAS).

Kaolin je zelo drobno mlet, zato se v vodi takoj razprši in ga lahko uporabljamo v vseh škropilnicah brez bojazni, da bo zamašil šobe. Ko voda izhlapi, ostane na rastlini tanka bela plast kaolina.

Kaolin je veliko cenejši od fitofarmacevtskih pripravkov. Ne gre le za njegovo ceno, pomembni so tudi stranski učinki uporabe fitofarmacevtskih pripravkov, ki škodljivo vplivajo na okolje. To je dodatna cena, ki jo plačujemo ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidi, s katerimi denimo zatirajo ose v nasadih sadnih dreves, poškodujejo ali pobijejo tudi koristne žuželke, zaradi tega pa je napad škodljivcev kasneje še večji.

Kaolin je nevtralen, nestrupen in neškodljiv, zato je njegova uporaba povsem varna in dovoljena v ekološki pridelavi. Že sedaj poznamo precejšnje število njegovih pozitivnih učinkov in prednosti, vedno znova pa odkrivamo nove. Npr. tega, da škodljivci s kaolinom prevlečenih rastlin in plodov ne prepoznajo kot svojo hrano ali primerno mesto za odlaganje jajčec in jih zato ne poškodujejo. S Kaolinom lahko zaščitimo debla mladih dreves pred pomladanskim pokanjem, preprečimo prezgodnje pomladno odganjanje in posledično pozebo, zaščitimo jesenske plodove pred osami, sršeni in ptiči, izboljšamo okus sadja in grozdja, učinkovito zaščitimo oljke pred napadi oljčne muhe …

Priporočilo: naročite Kaolin sedaj, da ga boste imeli že v letošnji jeseni in prihodnji pomladi pri roki! Pomembno je, da ne boste zamudili nujno potrebnih ukrepov za zaščito pred škodljivci in glivičnimi boleznimi (primer: Kaolin med ostalim uspešno pomaga pri jabolčnem zavijaču in škrlupu). O tem, kako in za kaj ga lahko uporabimo, preberite s klikom na eno od spodnjih povezav:

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on

Čebulna muha in porova zavrtalka

Vir: By JJ Harrison (https://www.jjharrison.com.au/) – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=7320774

V nasadih jesenske in spomladanske čebule, pora, česna in šalotke se pojavlja porova zavrtalka, ki jo pogosto zamenjujemo s čebulno ali česnovo muho. Škodo povzročajo ličnike, ki se zavrtajo v liste, zaradi česar se listi zvijajo in rastline slabše rastejo.

ČEBULNA MUHA

Čebulna muha je pomemben škodljivec čebule in drugih rastlinskih vrst iz rodu Allium: česen, por in šalotka.
Odrasle muhe so dolge od 6 do 8 mm, temno sive barve in zelo podobne hišnim muham.
Čebulna muha ima lahko do tri generacije na leto. Največ škode naredi prva generacija, ki lahko pridelek zmanjša tudi za 50 %.
Prva generacija se začne pojavljati v drugi polovici aprila oz. v začetku maja. Škodo povzročajo ličinke, ki objedajo rastlinsko tkivo.
Znaki napada: opazimo jih v mesecu maju, ko rastline venijo, listi pa postanejo blede barve. Srčni list postane zvit in nagnit, zato ga brez težav izpulimo. Ob prečnem prerezu čebule lahko v notranjosti najdemo več deset ličink čebulne muhe. Na vstopnih mestih ličnik se začnejo naseljevati glive in bakterije, ki povzročajo gnitje.
Kasneje v rastni dobi se pojavita še dve generaciji čebulne muhe, ki imata vrh naleta v juliju oziroma v septembru.
UKREPI:
– Čebulnice sadimo na isto mesto šele po treh letih.
– Uporabljamo mešani posevek (s korenčkom).
– Rastline spomladi redno pregledujemo, da pravočasno ugotovimo prisotnost škodljivcev. S pomočjo povečevalne lupe pregledamo ob bazi stebla, saj jajčeca težko opazimo s prostim očesom.
– Kaolin in homeopatijo uporabimo preventivno, slednjo pa tudi kurativno.

Vir: By Rasbak – Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=11345482

POROVA ZAVRTALKA

Porova zavrtalka je v zadnjih letih postala najpomembnejša škodljivka čebulnic pri nas. Poleg pora napada tudi čebulo, šalotko, česen in drobnjak. Škoda nastane, ko se ličinke (žerke) zavrtajo v liste čebulnic in po njih rijejo rove. Pridelane rastline so drobnejše, slabše kakovosti, pri poru je lahko izpad pridelka 100-odstoten.
Znaki napada: na listih opazimo drobne bele pike, nanizane v vrsto. Pike so posledica poškodb, ki jih naredijo muhe, ko se pred odlaganjem jajčec dopolnilno hranijo.

Škodo povzročajo žerke, ki se izležejo iz odloženih jajčec in rijejo po rastlini. Zaradi poškodb se listi začnejo zvijati in krotovičiti ter polegati. Nad rovi se tkivo na zunanji strani listne nožnice nekoliko ugrezne, na čebulicah se pogosto pojavijo razpoke. Zunanji listi od konic navzdol rumenijo in se sušijo. Napadene rastline slabše rastejo in lahko tudi propadejo. Poškodbe so vstopna mesta za različne bakterije ali glive, ki povzročajo naknadno gnitje čebul.

Žerke porove zavrtalke ne poškodujejo srčnih listov, nastalih po tem, ko so bila jajčeca odložena, kar počneta čebulna in česnova muha. Pogosto šele ob spravilu pridelka med čiščenjem pridelka najdemo rjavkaste rove in bube. Da je končni pridelek primeren za uživanje, je treba odstraniti kar nekaj zunanjih listov.

Porova zavrtalka ima dva rodova letno. Muhe prve generacije začnejo v toplejših letih in območjih (Primorska) letati že konec marca, drugod nekoliko kasneje. Let traja približno
mesec dni, tako lahko v hladnejših letih in območjih muhe najdemo še tudi maja. Ob koncu avgusta in v septembru se pojavi še drugi rod muhe. Muhe drugega rodu lahko letijo še v drugi polovici oktobra.

Muhe so velike od 4 do 5 mm, pretežno črno sive barve, boki na zadku so rumeni. Jajčeca odložijo v listno tkivo. Po nekaj dneh se izležejo umazano bele ličinke – žerke, dolge od 5 do 8 mm, brez glave in nog. Bube so sodčkaste, rdeče rjave do temno rjave barve, dolge od 3,5 do 4 mm.

UKREPI:
– Prekrivanje nasadov s kopreno
– Zaščita s škropljenjem s Kaolinom
– Zaščita s škropljenjem s homeopatskim pripravkom Allium cepa
– Kasnejše sajenje, po tem, ko je let prve generacije muhe mimo
– Odkrivanje, odstranjevanje in uničenje napadenih rastlin.

REŠITEV: KAOLIN IN HOMEOPATSKI PRIPRAVEK ALLIUM CEPA

Z raziskavo so dokazali, da je bilo na nasadu čebule občutno manj škode, če je bila zaščitena s Kaolinom. Vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261219407002591

Kombinacija Kaolina s homeopatskim pripravkom Allium cepa deluje tako, da Kaolin zaščiti rastlino od zunaj, homeopatija pa jo okrepi od znotraj. Obe metodi hkrati sta učinkovito orožje proti škodi, ki nam jo sicer lahko povzročijo škodljivci (muhe, zavrtalke, resarji). Pomembno je, da začnemo s kaolinom škropiti dovolj zgodaj (pred prvim naletom škodljivcev) in da zaščito redno tedensko obnavljamo.