Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Najboljša zastirka je: zrel kompost. Zakaj? Zato:

1. Ker lahko sejemo/sadimo neposredno vanj, zemlja, ki jo z njim zastremo, pa pod njim ostaja nedotaknjena in sčasoma čedalje bolj živa in rodovitna.
2. S kompostom zastrte zemlje ne obračamo, ne lopatamo niti je kako drugače ne vznemirjamo. Zato tudi plevelov, ki spijo v njej, ne moremo zbuditi tako, kot jih, kadar zemljo obrnemo.
3. S kompostom zastrta zemlja je polna koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo rastlinam pri oskrbi s pomembnimi hranili in vlago.
4. Tudi iz komposta bo seveda še zrastel kakšen plevel, a ga iz rahle strukture zlahka odstranimo. Majhne spulimo z roko, nekoliko večje pa s pomočjo Ho-mija (malo korejsko vrtno kopje). 
5. Pod kompostno zastirko zemlja ne bo zbita. Rastlinam to zelo ustreza, saj v takšni lažje rastejo.
6. Dobro bo tudi odvodnjavanje, voda ne bo zastajala.
7. Na splošno rastline bolje rastejo v zemlji s čvrsto strukturo kot v zelo rahli, ki jim ne nudi opore in prehitro izgublja vlago.
8. Kompostna zastirka na vrtu brez prekopavanja je najboljša rešitev za ilovnato zemljo. Vsi, ki imate takšno zemljo, veste, da je zelo težko spremeniti njeno strukturo. Vanjo lahko vkopljemo še tako velike količine kremenčevega peska in organskih snovi, pa te nekakšen čudežen način sproti izginjajo. Ob uporabi komposta za zastirko ilovnata zemlja veliko hitreje spremeni svojo strukturo. Deževniki in drugi prebivalci zemlje lahko pod varno zaščito iz komposta izboljšajo njeno strukturo. Ilovnata zemlja je za to zastirko prav idealna, saj vsebuje veliko mineralov in zadržuje vlago.
9. Pod zastirko iz slame ali sena se radi zaredijo polži, tukaj tega problema ni. Tako zastrte grede bodo videti gole, a v resnici imajo zastirko – kompost.ki ščiti zemljo pod njo.
10. Kaj pa poti med gredami? Na potke med gredami nasujemo nekaj cm žaganja, listovke, sena ali lubja.

Nasveti za začetnike

Kako začnemo, če nimamo izkušenj? Ne glede na to, kaj vam bo kdo rekel, je dejstvo, da lahko sejemo in sadimo naravnost v kompost (pod pogojem, da je ta seveda povsem zrel). Če ste se letos šele lotili vrta, začnite z malim. Dovolj bo ena sama greda, velika 1,2 x 2,4 m, dobro nahranjena in izkoriščena. Veliko bolje je temeljito zasaditi majhno področje, kot sabo izkoristiti veliko.

Pred nanosom kompostne zastirke zemlje ne prelopatamo, niti komposta kasneje ne vdelamo v tla. Kompostno zastirko zgolj pustimo ležati kot plast na zemlji. To je najboljši način, da oživimo tla, saj vzpodbudimo razvoj življenja v tleh.

Kdaj lahko sejemo ali sadimo na gredem zastrte s kompostno zastirko? Če smo nasuli 10 do 15 cm debelo plast, se lahko dela lotimo takoj. Kadar v vrt predelujemo nov kos parcele, npr. travnik z močno rastjo, lahko tla najprej prekrijemo s kartonom in šele na to natresemo kompost.

Kakšen kompost uporabimo? Uporabimo lahko živalski gnoj, ki se je kompostiral vsaj pol leta ali več, domači kompost (rastlinski), listovko ali kupljen kompost, ali kombinacije vsega tega. Komposte, ki vsebujejo grude ali kepe, pred uporabo presejemo, grude pa čim bolj razdrobimo.

Ko s kompostom zastiramo prvič in na vrt uvajamo sistem brez lopatanja, na grede nasujemo 10 do 15 cm komposta. V naslednjih letih bo dovolj, če bomo na grede enkrat letno nasuli 3 cm komposta. Dodamo ga lahko kadarkoli. Če imamo domači živalski ali rastlinski kompost poln večjih kep ali grud, ga nasujemo v jeseni, da se do pomladi že nekoliko razdrobi. Spomladi pa nanj nasujemo še plast presejanega komposta, da bomo lahko vanj sejali tudi drobna semena.

Jesen je odličen čas tudi zato, ker je zemlja še topla, večino pridelkov pa smo že pobrali z gred. Kompost tako lažje dodamo na grede.

Če nimate možnosti dobiti že skompostiran živalski gnoj (zrel, skompostiran živalski gnoj je videti kot temna zemla), nabavite takšnega, kot pač lahko in ga na kupu nekje na robu parcele, po možnosti pokritega, do konca skompostirajte doma. Če se boste dela lotili še pred letošnjim poletjem, boste v jeseni že lahko zastrli svoje grede s kompostom in si čestitali, da vam teh gred nikoli več ne bo treba prekopati.

Eko kompost Sonnenerde, 20 l

Uporabimo samostojno ali mu za še boljši učinek dodamo 10 % obogatenega biooglja za oživljanje zemlje Biooglje – aktivator zemlje.

20 l (cca 14,5 kg) = 10 €
Cena: 10 €

V porečju Amazonke so španski konkvistadorji v 16. stoletju odkrili bogato civilizacijo. Šele več stoletij kasneje, v drugi polovici preteklega stoletja, so med raziskovanjem te pokrajine odkrili predele močno rodovitne prsti, ki so bili med seboj povezani s potmi. Predeli izjemno rodovitne zemlje so bili pravilnih oblik, v njih pa so našli koščke keramike in kosti, kar kaže na njihov antropološki izvor. Zemlja tam je zelo temna in bogata s humusom. Plast humusa je običajno debela zgolj nekaj cm, tam pa je bila debela cel meter ali celo dva. Nikakor se ni izčrpala, kljub stalni uporabi za pridelavo rastlin. Ta črna, izjemno rodovitna prst, je dobila portugalsko ime Terra preta (port. črna zemlja).

Njene originalne ključne sestavine so zrel kompost, biooglje (po mnenju mnogih njena najpomembnejša sestavina), zdrobljena keramika in kamenine.

Za nastanek Terre prete pa ni dovolj le, da tla obogatimo z ogljikom (ki ga zagotavlja biooglje), ampak tudi z različnimi hranili. Domorodni prebivalci Amazonije so to dosegli s pomočjo popolnega recikliranja, v katerem so uporabili praktično vse ustrezne razpoložljive vire. Vsi odpadki, ki so nastali v naseljih – od človeških iztrebkov do živilskih odpadkov, vrtnih odpadkov, koščic, ostankov kosti in drugih živalskih odpadkov – so bili redno nanašani na visoke grede skupaj z ostanki iz proizvodnje biooglja. Poleg teh sestavin so redno dodajali blato iz porečja Amazonke. Biooglje je delovalo kot goba, ki je ohranjalo vsebnost hranil v sicer izjemno prepustni zemlji. Rečno blato je zagotavljalo vedno nove zaloge mineralov in elementov v sledeh, medtem ko so ostanki rib in živali (kosti) prispevali predvsem kalcij in fosfor.

Vsi ti odpadki so bili odloženi bodisi neposredno na tla ali pa so bili najprej začasno shranjeni v gomili in so bili pred uporabo najprej skompostirani. Zaradi dodanega biooglja izgub hranil skoraj ni bilo, zato so bila tako negovana in vzdrževana tla skozi stoletja vse bolj bogata s hranili.

Terra preta ima neverjetno lastnost: tako zelo je živa, da deluje kot živ organizem in se sama reproducira. Terro preto se, vse odkar vemo zanjo, trudimo poustvariti. Kdo si ne bi želel imeti takšne zemlje? V podjetju Sonnenerde so ustvarili odličen približek, Terra preta 90 %, ki je v skladu z raziskavami le za 10 % slabši od svoje izvirne vzornice.

V številnih poskusih je bilo potrjeno, da lahko v tako negovani zemlji dosežemo zelo visok pridelek do 25 kg zelenjave na m2 – brez gnojenja in brez zaščite pridelka. Ta visoka plodnost se z leti ne zmanjšuje, ampak dejansko ostaja nespremenjena.

Poleg tega je ta zemlja skladišče ogljika, zato z njenim nakupom in uporabo aktivno zaščitite podnebje. Ogljik iz biooglja ostane v zemlji stabilen skozi več stoletij; kadar z njim ravnamo pravilno (zastiranje), pa se v tej zemlji povečuje količina humusa (in s tem tudi ogljika).

Raziskave, izvedene na univerzi Martina Lutherja v Halle-Wittenbergu, ki jih je izvedel znani raziskovalec Terra prete prof. Dr. Bruno Glaser, so primerjale učinkovitost različnih substratov z bioogljem. Izsledki so pokazali, da je izdelek podjetja Sonnenerde v primerjavi z ostalimi testiranimi prinesel najboljše rezultate. V poskusu s pšenico in koruzo kot testnimi rastlinami so, v primerjavi z najboljšim substratom konkurence, izmerili dvakrat večji pridelek. Tudi Terra preta 90 % je bila v primerjavi z običajnimi substrati na osnovi šote veliko boljša.

Univerza Martina Lutherja Halle Wittenberg
06120, Halle Bodenbiochemie,
von-Seckendorff-Platz 3

Vir: http://www.landw.uni-halle.de/prof/bodenbiogeochemie/

V podjetju Sonnenerde so ustvarili odličen približek, Terra preta 90 %, ki je le za 10 % slabši od svoje izvirne vzornice.

Čez 5 tednov bodo na plano odpeketale plodovke (paradižnik, paprika, buče, jajčevec), zato je zdaj pravi čas, da zanje pripravimo visoko gredo, če je še nismo.

Visoke grede so starodavna orientalska kmetijska tehnika. Na Kitajskem jih poznajo in s pridom uporabljajo že tisočletja dolgo. Visoke grede so v sonaravnem kmetijstvu začeli uporabljati tudi drugod po svetu, saj na njih z manj truda pridelamo več.

S pridelovanjem zelenjave na teh gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, nasploh pa zaradi dobrega izkoristka prostora. Koristno porabimo različne organske odpadke z vrta (plevel, odrezke grmovnic in dreves, listje, odkos, …). Vse se da uporabiti koristno in preprosto, pa še prihranimo. 

Prednosti visokih gred:
– zaradi svoje sestave na njih tudi v obdobjih močnejših padavin ne more zastajati voda, zaradi katere bi zelenjava slabše uspevala;
– lopatanje in obračanje zemlje ni več potrebno;
– na visokih gredah se spomladi zemlja ogreje prej kot na običajnih gredah, zato lahko začnemo sejati oziroma saditi prej;
– ker hodimo po potkah med gredami, zemlje ne moremo stlačiti ali poškodovati rastlin;
– zaradi zvišanih gred se nam pri delu na vrtu ne bo moglo zgoditi, da bi po nesreči stopili ali sedli na zelenjavo;
– del je lažje tudi zato, ker se manj sklanjamo;
– visoke grede so lepe tudi na pogled.

Visoka greda naj bo široka cca 120 do do 150 cm in visoka 90 do 120 cm. Dolžina je poljubna. Najbolj pogosto so grede dolge do 3 m, da nimamo težav s tem, kako jih obiti. Postavimo jo v smeri sever-jug, da bo enakomerno osončena. Potke med gredami naj bodo široke vsaj 30 cm. 

S količki in vrvicami označimo prostor, na katerem bomo postavili visoko gredo, nato pa z lopato odstranimo rušo. S pomočjo lopate režemo kvadratne kose, ki jih zlagamo na kup. To je pomembno zato, ker jih bomo ponovno uporabili. Izdelava:
– travno rušo odstranimo v kosih in shranimo v bližini
– postavimo okvir visoke grede (običajno je to les, veliko trajnejša pa je betonska visoka greda, ki je sestavljena iz robnikov in temeljev za robnike)
– na dno nasujemo zdrobljene olesenele odpadke in nasekane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm)
– na to položimo izrezane kose travne ruše, ki o obrnemo narobe
– potem naložimo plast vlažnega listja, še bolje pa eno leto stare listovke
– lahko (ni pa nujno): 5 cm ovčje volne ali na kose raztrganega kartona
– 10 do 20 cm debelo plast komposta (zrel rastlinski kompost ali skompostiran gnoj ali oboje)
– 20 cm zemlje
– nazadnje dodamo še 5 cm debelo zastirko iz zrelega komposta (rastlinski ali živalski vir).

Naš moto je: »Samo odlični izdelki so dovolj dobri za vaš vrt!«
Zato so takšni tudi izdelki iz Gajinega vrta. So najboljši, kar smo jih lahko našli z določenega področja, hkrati pa po pravičnih cenah, tako za kupca kot za Gajin vrt.

Enako je veljalo tudi za Biooglje kompleks in Kompost z bioogljem. Žal pa je bilo zaradi Brexita treba poiskati novega dobavitelja. Pogoj je bil, da je enako zanesljiv in da ima podobno filozofijo, tako pri odnosu do kupcev in poslovnih partnerjev, kot do okolja. Najpomembnejši pogoj pa sta bila visoka kakovost izdelkov (ekološki certifikat) in dokazana učinkovitost, saj ljudje, ki zaupajo Gajinemu vrtu, nimajo denarja za nakup mačka v žaklju. Dobavitelja, ki sem si ga želela, sem našla blizu, tik čez mejo. Izdelki za dvig rodovitnosti zemlje na naraven, nestrupen in neškodljiv način so na moje veliko veselje sedaj celo občutno cenejši.

Za vas smo pripravili 3 nove izdelke:

Biooglje – aktivator zemlje ali na kratko: Biooglje AZ

Biooglje AZ nadomešča prejšnji izdelek Biooglje kompleks

18 l (cca 13,5 kg) = 30 € (ista količina stane sedaj več kot pol manj)

Eko Kompost Sonnenerde

Uporabimo samostojno ali mu dodamo 10 % Biooglja AZ (tako dobimo izdelek, ki je enakovreden prejšnjemu izdelku Kompost z bioogljem).

20 l (cca 14,5 kg) = 10 €

Terra preta 90 %

NOV izdelek! Čudovita zemlja, živa in rodovitna, pripravljena po vzoru “večno rodovitne zemlje” Terra preta iz Amazonije.

18 l (cca 17,5 kg) = 20 €

Gajin vrt deluje nemoteno tudi sedaj, v času karantene. Izdelke lahko naročite v spletni trgovini www.gajin-vrt.com, preko maila bojca@gajin-vrt.com ali po telefonu (0590 22 066 in 040 325 939). Isti kontakti veljajo tudi za svetovanje in vaša vprašanja v zvezi z izdelki.

Paket z naročenimi izdelki vam bo dostavila Pošta Slovenije. Uvedli so postopke, s katerimi bo nakup kolikor mogoče varen tako za vas, kot za dostavljavca. O dostavi vas bodo obvestili z SMS sporočilom na številko, ki nam jo sporočite ob naročilu.

Kadar je to mogoče, priporočamo, da izberete nakup s plačilom na TRR. Kontakt s poštarjem je tako zmanjšan na minimum, ob dostavi vam bo poštar samo še dostavil paket. Ob vročitvi se dogovorite, da pismonoša odloži pošiljko na primerno mesto (npr. okenska polica, pred hišo, pred blokom, pri lopi, …) in se tako izognete fizičnemu kontaktu.

Izdelke lahko naročite tudi s plačilom po povzetju. Če je le možno, pripravite točen znesek, da se izognete nepotrebnim dodatnim rokovanjem z gotovino in upoštevajte varnostno razdaljo dveh metrov. 

Podrobnejša navodila o varnem vročanju pošiljk lahko preberete na spletni strani Pošte Slovenije:vročanje pošiljk v času koronavirusa.

Aprila sadimo in sejemo rastline, ki imajo raje krajše in sveže pomladne dni, kot poletno vročino:

• Sejemo in sadimo solate (krhkolistno, mehkolistno, rozetasto, za obtrgovanje).
• Sadimo sadike zgodnjih sort kapusnic (zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli, nadzemna kolerabica). Kapusnice potrebujejo več hranil, zato pred sajenjem v jamico nasujemo tri pesti komposta. Jedli jih bomo junija.
• Sejemo pozne sorte kapusnic, ki jih bomo pobirali v jeseni in pozimi.
• Sredi aprila je še čas, da v lončke posejemo seme kumar, bučk in buč. Rasli bodo v ogrevanih prostorih, sredi maja pa jih bomo posadili na vrt.
• Konec aprila na grede posejemo nizek fižol.
• Posejemo blitvo in špinačo. Pri blitvi obtrgujemo zunanje liste. Srček pustimo, da se lahko znova obraste. Zimo bo prezimila na gredi. Jedli jo bomo lahko še naslednje leto. Maja bo šla v cvet, zato vsako leto posejemo novo.
• Sadimo sadike poletnih in jesenskih sort pora. Por potrebuje več hranil, zato v sadilne jamice dodajamo kompost. Pora ne pulimo, ampak režemo nad tlemi. Tako bo vedno znova pognal steblo.
• Sejemo seme prezimnih sort pora.
• Na prosto sadimo sadike gomoljne in stebelne zelene. Pri stebelni zeleni režemo zunanje liste, vse do prve zmrzali bo odgnala nove.
• Posadimo zgodnje sorte krompirja, ki ga bomo pobrali junija.
• Posadimo čebulo, vmes posejemo korenje in redkvice, ki služijo za markacijo posejanih vrst.

V sadilne jamice in jarke dodamo Biooglje – aktivator zemlje. Po sajenju mlade sadike zastremo z zastirko iz komposta. Tako jim dodamo hranila in jih zaščitimo pred nočnim hladom in nihanjem vlage v tleh. Veliko bolje se bodo ukoreninile, tudi sicer bodo močnejše in bolj zdrave. Najbolje to naredimo s kakovostnim, drobno presejanim ekološkim kompostom. Da ga boste imeli pri roki, ga naročite TUKAJ.

• Biooglje – aktivator zemlje, 18 l (cca 13 kg)

• Eko kompost Sonnenerde, 20 l (cca 14,5 kg)