Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Kako ohranimo božično zvezdo

Božična zvezda izvira iz Mehike. Cveti decembra in januarja. V nasprotju s splošnim prepričanjem, za božično zvezdo ni težko skrbeti in jo ohraniti za naslednje leto.

Poleg rdeče imamo tudi roza, oranžne, bež in bele božične zvezde. Zelo priljubljena pa ni le pri nas, tudi v tujini jo imajo radi: Italijani jo imenujejo Stella di natale, Nemci pa Weihnachtsstern.

Da nam bo še dolgo v veselje, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

NAKUP
Če želimo božično zvezdo ohraniti, moramo biti pazljivi že pri nakupu. Božične zvezde lahko konec leta kupimo skoraj na vsakem koraku; trgovine in cvetličarne so jih polne. Da bi premamili kupce, jih pogosto postavijo na prostor blizu vrat. A pozor – ta lega je za božično zvezdo pogubna. Mrzel zrak, ki vsakih nekaj sekund vdre skozi vrata, poškoduje na mraz občutljivo božično zvezdo. Ne kupujmo rastlin, ki jih prodajajo v hladnih vrtnih centrih ali na tržnici na prostem. Izpostavljenost prepihu in temperature, nižje od 12°C, naredijo nepopravljivo škodo. Vaša nova božična zvezda bo kmalu po tem, ko jo boste prinesli domov, odvrgla liste.

Pri prenašanju jo dobro zavijmo v papir, doma pa jo še nekaj časa pustimo zavito v hladnejšem prostoru. Tako vsaj malo omilimo temperaturni šok, ki ga rastline doživijo pri nakupu v zimskih mesecih.

Zdravo božično zvezdo prepoznamo po nedotaknjenih in čvrstih cvetovih – to so majhni rumeni cvetki na vrhu poganjka, ki jih obdajajo obarvani ovršni listi. Izberemo rastlino, pri kateri so cvetovi še zaprti.

Pred nakupom preverimo zemljo, v kateri je posajena božična zvezda. Ne sme biti niti namočena niti popolnoma suha. Oboje lahko pomeni, da zanjo niso ustrezno skrbeli in zato ne bo zdržala dolgo časa.

ZALIVANJE
Božične zvezde ne marajo veliko vode. Koreninski sistem ne sme biti namočen, pa tudi ne presušen. Pretirano zalivanje vodi v zastajanje vode, kar povzroči gnitje korenin in uničenje rastline. Preden jo ponovno zalijemo, počakamo, da se prst nekoliko posuši. Enkrat tedensko nalijemo vodo v podstavek ali okrasni zunanji lonček. Ko si rastlina vzame toliko vode, kot je potrebuje, odvečno odlijemo. Zalivamo jo z vodo, ogreto na sobno temperaturo.

DIAGNOZA
Največ nam o stanju božične zvezde povedo njeni listi. Če začnejo rumeneti ali odpadati, jo najverjetneje ne zalivamo prav.
Težava – Vzrok
1. Listi odpadejo brez venenja  – Prenizka temperatura, temperaturni šok
2. Listi venejo in odpadajo – Prepogosto zalivanje ali suša
3. Socvetja odpadajo, listni robovi rumenijo – Suh zrak, pretoplo

PRAVILNA TEMPERATURA
Božične zvezde potrebujejo ustrezno toploto in svetlobo. Lahko jo postavimo blizu radiatorja, nikakor pa ne na prepih (torej ne blizu peči ali kamina, vrat in oken, ki jih odpiramo ali na prepišni hodnik).

Najbolje se počuti na okenski polici z veliko naravne svetlobe, pod pogojem, da ostaja okno vedno zaprto. Primerna temperatura je od 15 do 20°C.



NEGA PO BOŽIČU
Da bi jo ohranili za naslednje leto, jo aprila porežemo na višino 10 cm in postavimo v hladnejši prostor (13° C). Prst mora biti skoraj suha. Maja jo presadimo. Zemlji dodamo Kompost za presajanje UNI z bioogljem v razmerju 3:1. Čez poletje naj raste v svetlem prostoru. Začnemo jo redno zalivati. Ko se pojavijo mladi poganjki, pustimo le nekaj močnejših, ostale odstranimo. Iz potaknjencev lahko vzgojimo nove rastline. Vršičke krajšamo, da bodo rastline lepše in bolj košate.

V drugi polovici oktobra ali v začetku novembra jo začnemo siliti k cvetenju. Da bo zacvetela, potrebuje poseben ritem: 10 ur svetlobe, ki jim sledi 14 ur popolne teme. Zvečer jo pokrijemo s črno plastično vrečko, ki jo naslednje jutro odstranimo. Pokrivamo jo 8 tednov.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by

Hišica iz medenjakov

Narediti hišico iz medenjakov (angl. Gingerbread house) je dvojni užitek, a le, če sta vam peka piškotov in krašenje v veselje, in če ste prepričani, da bodo tisti, ki ste jim hišico namenili, znali ceniti vaš trud. Še en pogoj mora biti izpolnjen, da bo “projekt hišica” uspešen: izdelave se moramo lotiti na dan, ko imamo dovolj časa, ko se nikamor ne mudi. Ko je izdelana, se mora še dobro posušiti (najbolje čez noč).

Potrebujemo:

1. Šablone za dele hišice

Izrežemo jih iz kartona:

  • 2 stranici (širina 8, višina 7 cm, z dvema oknoma),
  • sprednji in zadnji del (sprednji z vrati in lino, zadnji samo z lino, širina 8 cm, višina do naklona: 7 cm, višina v konici: 11 cm),
  • 2 dela strehe (mere: 10 x 7 cm)

2. Testo za medenjake

  • 500 g moke
  • 150 g masla (mehko, sobna temperatura)
  • 2 jajci
  • 80 g sladkorja
  • 1 vrečka vanilin sladkorja
  • 1 žlica mletega cimeta
  • 1/2 vrečke pecilnega praška
  • 150 g medu

3. Beljakov sneg

  • 2 beljaka
  • 250 g sladkorja v prahu
  • 25 ml limoninega soka

4. Karamel

  • 250 g sladkorja v prahu

Navodila za medenjake:

V večji skledi presejemo moko, pecilni prašek, vanilin sladkor in cimet. V drugi skledi penasto umešamo maslo. Maslu postopoma primešamo sladkor, 2 jajci, nazadnje še med. Mokrim sestavinam po žlicah postopoma primešamo suhe in mešamo, dokler ne postane testo enotno. Kepo testa zavijemo v folijo in ga za vsaj 30 minut shranimo v hladilnik.

Na pomokani površini zvaljamo testo 1/2 cm na debelo. Izrežemo vse dele hišice (vse po 2 x), nato pa še 1 podlago (šablona za izrezovanje podlage za hišico je desertni krožnik s premerom 18 cm). Iz ostanka testa izrežemo piškote različnih oblik, s katerimi bomo okrasili hišico, ali pa jih ponudili posebej.

Medenjake pečemo na pekaču obloženem s peki papirjem, v pečici ogreti na 180 °C, cca 15 minut.

Pečene medenjake ohladimo.

V vmesnem času pripravimo beljakov sneg za okraševanje hišice: stepemo trd sneg iz 2 beljakov. Trdemu snegu postopoma dodamo 250 g sladkorja v prahu. Ko imamo sneg tako trd, da ne pada več z metlice, mu primešamo še 50 ml limoninega soka.

Pripravimo karamel za lepljenje hišice: v ponvi počasi stopimo 250 g sladkorja v prahu. Med topljenjem karamel mešamo, da se sladkor ne prežge.

Lotimo se lepljenja delov hišice. Robove delov hišice pomakamo v karamel. Če se med delom karamel preveč ohladi, ga ponovno segrejemo na štedilniku. S karamelom na podlago prilepimo tudi piškote v obliki dreves, smrečic, zajčke, ptičke in druge oblikovane medenjake.

Hišico do konca okrasimo: na streho in na tla okoli hišice nabrizgamo beljakov sneg. Hišico okrasimo z bomboni. Čez noč jo shranimo v hladen prostor, da se lahko do konca posuši.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by — 1 Comment

Globoko zastrt vrt po metodi Ruth Stout, 1. del

Ruth Stout, rojena leta 1884 v ZDA, je že pred sto leti, leta 1920, je ugotovila, da lahko vsa običajna vrtna dela (prekopavanje, pletje, zalivanje, okopavanje ipd.) nadomesti preprosto tako, da vrt zastre z dovolj debelo plastjo sena.

O tem je najprej napisala članek, kasneje pa še knjige No-Work Garden Book, Gardening Without Work, I’ve Always Done It My Way, in How to Have a Green Thumb Without an Aching Back. Največja prednost njenih del je v tem, da je vedno pisala zgolj iz lastnih izkušenj in da je vse ideje, metode in ugotovitve najprej temeljito preizkusila v praksi.

Njena metoda je zelo preprosta: vrt je ves čas prekrit z 20 do 25 cm debelo plastjo sena. Delujemo po metodi »Zakon najmanjšega napora«, po kateri dovoljujemo naravi, da večino dela opravi namesto nas sama, mi pa se nehamo po nepotrebnem vmešavati.

Prednosti metode Ruth Stout:

  • preprostost
  • razumljivost
  • ne potrebujemo nobenih strojev
  • potrebnih je le malo virov, zgolj seno, semena in sadike
  • vse vrnemo v tla
  • zastirka ohranja vlago, zato zalivanje ni potrebno
  • odlični rezultati
  • dela s takšnim vrtom je zelo malo

Za vrt potrebujemo manj časa in fizičnega dela, ker nam ni treba:

  • okopavati
  • lopatati
  • zastirati rastlin
  • pleti
  • zalivati
  • škropiti
  • pripravljati komposta

Ruth Stout ni izumila tehnike stalnega zastiranja (narava to počne že milijone let!), zelo verjetno pa je bila prva, ki je o tej temi pisala že pred 100 leti.

Za zastiranje uporabimo seno, ki ni prišlo v stik s škropivi (travnik, s katerega je seno, ne sme mejiti na njive, ki jih škropijo). Ne moremo ga imeti preveč in nekaj ga je dobro vedno imeti na zalogi, spravljenega nekje na suhem.

Pod stalno zastrto površino se zemlja v nekaj letih krepko izboljša. Da bo to hitreje, ob sajenju ali sejanju rastlinam dodamo obogateno biooglje, alge, glistino in kompost.

Kdaj je najboljši čas za začetek?

Jasno, da lani! A če ga nismo ustvarili lani, je najboljši čas za začetek poleti ali v jeseni. Zgodaj spomladi je zemlja še hladna in z zastiranjem bi preprečili, da bi se ogrela. Vrt, ki ga bomo v jeseni zastrli z 20 cm sena, bo spomladi pripravljen na sajenje spomladi. 20 cm debela plast sena se zdi veliko, a se plast zaradi dežja in razkrajanja hitro stanjša na 5 do 7 cm.

Če vrt zastavljamo na novo, lahko s senom prekrijemo kar določen kos travnika ali zelenice. Seno damo neposredno na travo, ničesar ne odstranjujemo ali prekopavamo. Obstoječe rastline se bodo razkrojile in pomagale povečati rodovitnost zemlje.

Če pa bi radi vrt, ki je že obdelan in zasajen z rastlinami, spremenili v vrt z globoko zastirko po metodi Ruth Stout, okoli posajenih rastlin položimo plast sena, med vrste pa listovko. Kot vedno priporočam, da vrt spreminjate postopoma, ne vseh gred hkrati. Vsak vrt, vsaka zemlja, vsako okolje je nekoliko drugačno, in se na spremembe odziva tako, kot je to pač njemu lastno.

Seznam sezonskih opravil na vrtu po metodi Ruth Stout

Pomlad

  • Dodamo seno na tiste dele vrta, kjer ga še ni zadosti.
  • Sejemo in presajamo.
  • Pobiramo pridelke lanskega leta.

Poletje

  • Po potrebi dodatno podpremo rastline, ki se vzpenjajo (npr. fižol preklar) in rastline, ki svojo težo težko nosijo same (npr. paradižniki).
  • Odstranjevanje plevela je videti tako: plevel poležimo in pokrijemo s plastjo sena.
  • Po potrebi dodajamo seno, kjer ga še ni zadosti.
  • Pobiranje pridelka.

Jesen

  • Pobiranje in spravilo pridelka
  • Sadimo kulture, kot je česen
  • Vse pustimo na mestu. Ničesar ne populimo. Samo pokrijemo z novo plastjo sena.
Posted on by

Angela Turk: Strune v krompirju in solati: Sambucus nigra

Na našem vrtu smo imeli veliko težav zaradi strun, ki smo jih dobili s hlevskim gnojem. Krompir je bil ves prerešetan, sadike solate pa so uvele hitro po sajenju, ker so imele poškodovane korenine.

Zadnji dve ali tri leta uporabljam na vrtu proti strunam homeopatski pripravek Sambucus nigra. Krompir položimo v vrsto v jarek v tleh, nato pa krompirjeve gomolje in jarek poškropim s homeopatskim pripravkom Sambucus nigra. Zalijem samo 1 x, a temeljito, tako zemljo v jarku kot krompir. Po tem, ko zalijem krompir in jarek s homeopatskim pripravkom, krompir zasujemo in to je vse.

Enako naredim tudi, ko sadim sadike solate. V jamico v zemlji posadim sadiko solate in vsako temeljito zalijem s homeopatskim pripravkom. Strune v zemlji še vedno so, saj če pozabim zaliti kakšno solato, jo napadejo, ne napadajo pa več krompirja, ki je bil prej vedno zelo prerešetan, vsa solata pa uvela. Teh težav zdaj ni več. V zadnjih dveh letih niti v enem krompirju ni bilo strune.

Domači so bili najprej skeptični, da te čarovnije že ne bodo mogle pomagati, danes pa me sami opomnijo, če sem zalila krompir in solato med sajenjem s homeopatijo. Vsakomur, sosedom in znancem, z veseljem povem, kako sem rešila težave s strunami.

Povezava na izdelek: Sambucus nigra

Angela Turk, oktober 2019

Posted on by

Zakaj moramo jeseni nahraniti zemljo?

Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.

Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.

Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.

Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:

  • Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
  • Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
  • Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.

Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:

1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)

2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)

3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.

4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.

  • Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.
Posted on by

September na vrtu

Na vrtu lahko še vedno posejemo oziroma posadimo motovilec, solate in špinačo, pa tudi blitvo. Poglejmo podrobneje, kako se lotimo motovilca:

Motovilec sejemo od avgusta do konca septembra. Semena pred setvijo za 1 dan shranimo v zamrzovalnik, da povečamo kaljivost. Sejemo ga lahko direktno na gredo, ali pa pripravimo sadike v multilončkih  – še najbolje pa je, da uporabimo obe metodi in z motovilcem iz multilončkov čez kakšen mesec zapolnimo vrzeli na gredi.

Medvrstna razdalja: 10 do 15 cm; razdalja med rastlinami v vrsti: 5 cm.

Sejanje na gredo: gredo plitvo zrahljamo, posejemo motovilec, ga zalijemo, rahlo zakrijemo in nežno potlačimo.

Prostore med vrstami zastremo z zastirko iz komposta (če nimamo svojega, uporabimo Kompost z bioogljem za presajanje UNI). Presajene sadike zalivamo vsak dan prve 3 dni, nato pa le še izjemoma, glede na vreme.

Motovilec zlahka prenese mraz, celo do -15 °C. Pod snegom prezimi brez težav. Kadar snega ni, pa tudi zato, da ga lažje nabiramo, ga pokrijemo z vrtno kopreno. Nabirali ga bomo lahko vse do aprila naslednje leto. Naberemo ga le toliko, kot ga lahko sproti porabimo. Če bomo nabirali le zunanje liste, rozete pa puščali na gredi, ga bomo imeli dlje časa na voljo.

KAJ ŠE LAHKO SEJEMO IN SADIMO

Sadimo zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike razsadimo v drugi polovici oktobra in v novembru, lahko pa šele naslednje leto, februarja in marca, razen če ni na našem vrtu takrat običajno še sneg. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Še zadnjič letos posejemo rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Najlepše in najmočnejše stroke posadimo 2 do 3 cm globoko na 10 cm razdaljo.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

JESEN JE ČAS ZA PRIPRAVO SEMEN IN POTAKNJENCEV

Večino rastlin lahko sami vzgojimo iz semen ali iz stebelnih potaknjencev. Seme rastlin, ki ga naberem za vzgojo sadik (pri meni so trenutno na vrsti sadike japonskega šipka, s katerimi bom obrobila dovozno cesto na dvorišče), mora prezimiti na mrazu – postopek se imenuje stratificiranje (zelo koristno je tudi zakopavanje semen v 12 svetih nočeh konec decembra). Le redkim izjemam (paradižnik, paprika, jajčevec) stratifikacija ne koristi. Seme japonskega šipka posejem v korita s kompostom z bioogljem za vzgojo sadik, nežno zalijem in pokrijem z zastirko, da se prst ne presuši, ter shranim v zavetni del terase. Tam bodo počakala do naslednje pomladi, ko bom iz njih vzgojila sadike.

V pozni jeseni ali zgodnji zimi vzgajamo nove rastline tudi iz potaknjencev olesenih poganjkov istega leta. 15 do 23 cm dolge kose odrežemo tik pod spodnjim brstom in tik nad zgornjim brstom. Liste z dela, ki bo v zemlji, odstranimo, da ne gnijejo. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da s e rana čim lažje zaceli. V sadilno jamico nasujemo z mikroorganizmi obogateno biooglje, da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Posadimo jih do približno polovice dolžine v jarek oblike črke V v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo.

JESENI IZBOLJŠUJEMO ZEMLJO IN SE PRIPRAVLJAMO NA NASLEDNJO SEZONO

Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.

Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob,  bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica.

Pri zelenem gnojenju počakamo, da rastline zrastejo, nato pa jih, še preden gredo v cvet, vkopljemo v zemljo, kjer počasi propadejo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, pač pa kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot ob koncu sezone, konec jeseni ali v začetku zime. 

Kompost z bioogljem za presajanje UNI: za zastiranje in izboljševanje zemlje. Brez šote, ekološki in biodinamičen.

Posted on by

Shranjevanje semen s fermentacijo

Fermentiramo seme paradižnika, kumar in bučevk.

Prednosti fermentiranja semen so:

  • S fermentiranjem posnemamo naravni proces.
  • Večja sposobnost kalitve: semena so zaščitena pred kaljenjem z sluzjo, s katero so obdana. S fermentacijo to zaščito odstranimo in povečamo odstotek kalitve.
  • Preventiva pred boleznimi: med fermentacijo kvasovke in koristni mikroorganizmi uničijo kali bolezni, ki so se morda obdržala na ovojnici semen.
  • Fermentacija je najlažji in najhitrejši način, da semena očistimo in pripravimo na shranjevanje.
  • Fermentirana semena so varna semena: semena, ki jih na shranjevanje pripravimo s fermentacijo, so varna tudi za medsebojno zamenjavo. Z njimi preprečimo širjenje okužb z vrta na vrt, kadar semena zamenjujemo med sabo.

Primer: fermentacija semen paradižnika

Paradižniki, katerih seme shranimo, morajo biti posajeni vsaj 150 m od drugih sort ali pa izolirani v kletki.

Kako zberemo seme: paradižnik prerežemo na polovico čez »ekvator«, ne »poldnevnik«. Seme stisnemo v čist kozarec za vlaganje. Dodamo toliko vode, da je razmerje mede semeni in vodo 1:2.

Kozarec za naslednjih nekaj dni postavimo na topel prostor. Dvakrat na dan pretresemo vsebino. Opozorilo: vonjave iz kozarca ne bodo lepe J

Ko bo plast plesni povsem prekrila vsebino, dodamo vodo do vrha kozarca. Plesen bo splavala na vrh kozarca, previdno jo odlijemo.

Postopek čiščenje ponavljamo, dokler ne bodo semena in voda v kozarcu povsem čista. Seme precedimo in osušimo s papirnatimi brisačami. Nato jih stresemo na peki papir, kjer se posušijo do konca. Med sušenjem jih 2 x na dan premešamo.

Ko so semena povsem suha, jih shranimo v nepredušno zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru. Tako pripravljeno seme bo uporabno približno 4 leta.

Posted on by

Kako posadimo spomladi cvetoče čebulnice

Eno izmed najprijetnejših jesenskih opravil je sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Misel na speče lepotice, ki nam bodo oznanile prihod naslednje pomladi, nam bo polepšala prihajajoče sive mesece.

Najbolj znane čebulnice so tulipani in narcise, a je na razpolago še veliko več vrst in sort. Izbira je res velika. Da bodo res lepe, zdrave in bogato cvetoče, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

Nakup: čebulice morajo biti velike in debele, ne smejo biti izsušene, poškodovane ali bolne.

Sajenje:

Kdaj? Najboljši čas za sajenje je zgodaj jeseni, do oktobra, ko je zemlja še topla in vlažna. Čebulčki in gomoljčki lahko tako še pred zimo razvijejo dober koreninski sistem. Delo opravimo na dan za cvet (setveni koledar po Marii Thun).

Kam? Sadimo jih v dobro odcedna, prepustna in raje bolj revna, kot prebogata tla. Tal za čebulnice nikoli ne bogatimo s hlevskim gnojem, pač pa raje s kompostom. Vsaki čebulici v jamico pred sajenjem dodamo pest Biooglja kompleks. Na ta način ji omogočimo hitrejše in boljše ukoreninjenje še pred nastopom mraza, popotnico hrane za naslednje leto in preprečimo okužbe s patogenimi organizmi v tleh.

Kako? S Ho-Mijem ali sadilnim klinom Izkopljemo sadilno jamico. Jamica naj bo dva- do trikrat globlja od debeline čebulice. Na dno jamice vsujemo pest Biooglja kompleks , ga narahlo potlačimo in rahlo zalijemo. Na to podlago postavimo čebulico tako, da ima vrh zgoraj, nastavke za korenine pa spodaj. Če ne moremo ugotoviti, kje ima kaj, jo položimo postrani. Nato čebulico zasujemo s prstjo in zalijemo. Pazimo, da pri sajenju čebulic ne poškodujemo. Najlepši vtis dosežemo, če posadimo vsaj 10 čebulic na kvadratni meter. Lepše je, če so posajene neenakomerno kot pa če so posajene na enakomerne razdalje, saj neenakomerna razporeditev deluje bolj naravno.

Nega po cvetenju: Po cvetenju pustimo, da listi sami ovenijo. Ne režemo jih in jih ne povezujemo. Čebulica po cvetenju s pomočjo listov krepi in zbira hranila za rast in novo cvetenje.

Izkopljemo ali ne? Nekatere čebulice je treba po tem, ko jim odmrejo listi pobrati iz tal in jeseni ponovno posaditi. Takšni je npr. večina tulipanov in za hladne zime prenežna Narcissus tazetta. Večino ostalih čebulnic pa lahko pustimo v tleh in jih ni treba izkopavati. V večje skupine jih lahko posadimo na s soncem obsijane travnate površine. Uporabimo žafrane in hrušice, ki se bodo nekaj letih razrastli v čudovite barvne preproge.

Pod grmovnice in drevesa posadimo mali in veliki zvonček, jarice, hrušice, morske čebulice in snežne modrice.

V lončke in korita za balkone in okenske police posadimo nizke narcise, tulipane, hijacinte, krokuse. Posadimo jih bolj na gosto, kot na grede (med seboj se lahko dotikajo). Uporabimo lahek substrat, raje bolj peščen in ne prebogat s hranili. Na dnu posode mora biti pesek za drenažo.

Ho-Mi: malo korejsko vrtno kopje. Koplje, osipava, puli in ščiti vaše sklepe.

Biooglje kompleks: zaščita pred boleznimi in zaloga hranil za čebulnice.

Posted on by

Čas za sajenje čebulnic

Na fotografiji: Tulipani Misstres in luk Violet Beauty se čudovito dopolnjujeta v zasaditvi v loncu.  Krasna kombinacija za spomladansko poživitev balkonov, teras,…

Sedaj je pravi čas, da gremo po spomladi cvetoče čebulnice k Jerneji Jošar v njeno vrtnarsko hišo Cvetlična. Vrtnarija je v bližini Supernove na Rudniku v Ljubljani, odprta pa je v ponedeljek, sredo, petek do 17. in soboto do 12. ure. Tukaj še navodila za pot: http://www.cvetlicna.si/CVET,,vrtnarska_hisa.htm

Kadarkoli grem v vrtnarski raj Cvetlična Jerneje Jošar, bodisi da ji pripeljem izdelke iz Gajinega vrta, ki jih prodaja v svoji vrtnariji (tudi Biooglje kompleks za dodatek pri sajenju čebulnic v 1, 5 ali 20-kilogramskem pakiranju lahko dobite pri njej!), ali pa se pri njej oglasim po sadike zelišč, rožic in zelenjave, me njen vrt dobesedno »požre«. Vsaka rožica, vsak kotiček pri njej je takšen, da bi človek v njem kar ostal in ostal …

Tudi letos je pripravila bogato ponudbo spomladi cvetočih čebulnic. Takole pravi: »Čebulice tulipanov, narcis, žafranov, mečkov, hrušic niso pakirane v paketke, tako kot ste navajeni, ampak si lahko sami izberete poljubno število in si zasadite čudovite kombinacije. Spomladi cvetoče čebulnice so nepogrešljivi dodatek okrasnih gred s trajnicami, ki premostijo čas, ko so grede še puste in se trajnice šele prebujajo. Sadimo jih lahko v cvetlične lonce, korita in z njimi tako popestrimo balkone, okenske police, kot tudi predele okoli hiše. Naj bo tudi vaša pomlad cvetoča in navdihujoča s pomočjo teh čudovitih znanilk pomladi.«

Čebulice lahko pri Jerneji kupite po kosih. Cena za čebulico se giblje od 0,35 do 0,40 €. Če je ne boste utegnili obiskati v kratkem, si lahko svoj izbor tudi rezervirate. Tukaj je njena spletna stran: http://www.cvetlicna.si/CVET,,okrasni_vrt,ponudba-cebulnic.htm

Vse, kar morate vedeti o sajenju čebulnic, najdete v članku Kako posadimo spomladi cvetoče čebulnice.

Biooglje kompleks za čebulnice – zaščita pred boleznimi in zaloga hranil.

Posted on by

Zakaj se paradižnikom zvijajo listki

Zvijanje listkov pri paradižnikih je zelo pogost pojav, ki lahko pri njihovih gojiteljih povzroči nemalo strahu, a največkrat ne pomeni nič posebnega. Če so rastline sicer videti zdrave, ni potrebe za preplah. Listki se lahko zvijajo zaradi vročine (da rastlina zmanjša izhlapevanje vode), nekatere vrste paradižnikov pa so že same po sebi nagnjene k zvijanju listkov. Huje je, kadar zvijanje povzročijo strupi, npr. herbicidi.

Zelo pogosta sta še naslednja dva vzroka:

1. Količina listja ni v sorazmerju s količino korenin (preveč listja, premalo korenin)ali
2. Virusna okužba

Za prvega je značilno zvijanje listov NAVZDOL, za drugega pa, da se zvijajo NAVZGOR.
Poglejmo vsak vzrok posebej.

1. Navzdol zviti listi pri paradižnikih se pojavijo, ko količina korenin ni zadostna, da bi prehranila in napojila vse liste. Rastlina zato liste zvije in tako zmanjša njihovo površino. Ko se koreninski sistem razvije in dohiti obseg listne mase, se bodo listki spet poravnali. Pojav nas opozarja, da imajo paradižnik premajhne lonce (če jih gojimo v loncih), da so sadike predolgo rasle v lončkih (na to moramo biti pozorni pri vzgoji ali nakupu sadik), ali da smo zemljo pretirano gnojili z gnojem (naravnim ali umetnim), ki vsebuje veliko dušika – le-ta pa pospešuje rast listov na račun ostalih delov rastline, in listna masa lahko prehiti razvoj korenin. Takšna rastlina je šibka, podvržena boleznim in lahek plen za škodljivce, pa tudi veliko težje bo obrodila sadeže oziroma plodove.

Rešitve za paradižnike z navzdol zvitimi listi:

  • domačo sadiko moramo čim prej presaditi na vrt;
  • takšnih sadik v vrtnarijah raje ne kupujmo (lahko so pregnojene ali pa preprosto prestare)
  • balkonske paradižnike presadimo v večje lonce (primerni so lonci z vsaj 30 cm premera)
  • pregnojeno zemljo “razgnojimo” s snovmi, ki ob svojem razpadanju porabljajo dušik (to so vse snovi z veliko ogljika) ali s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum.
21-chianti-rose-may-8
  • Na fotografiji: skoraj 50 cm visoke sadike paradižnika, ki so še vedno v svojih 15 cm lončkih, zaradi katerih je rast korenin zavrta. Listi so jih prehiteli, zato rastlina listke zvije, da vsaj malo izravna nesorazmerje.

2. Virusna okužba – navzgor zviti listki: 

Pri virusni okužbi se listki paradižnikov vihajo navzgor. Isti virus povzroča mozaično virusno okužbo pri kumarah, mozaično virusno okužbo pri paradižnikih in navzgor zavihane listke pri paradižnikih.

Simptomi:

  • listi so pisani, imajo rumene in svetlo zelene madeže
  • listi so deformirani; lahko so neobičajno dolgi in tanki, ali nakodrani in iznakaženi
  • plodovi imajo rumene madeže in rjave kroge
  • rastline so pritlikave, zavrte v rasti
  • Rešitve za navzgor zavihane listke paradižnikov:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • Ker pa je zemlja tista, ki odloča, ali bo rastlina, ki zraste v njej, močna in zdrava ali šibka in bolna, ne smemo pozabiti nanjo, zato:
  • zemljo okrepimo z Bioogljem kompleks in/ali domačim kompostom;
  • zemljo razgnojimo, če je pregnojena;
  • izmerimo in če je potrebno, popravimo pH vrednost zemlje;
  • če je potrebno, dodamo kalij (Kalium muriaticum, gabez, bananini olupki), kalcij (Calcium carbonicum, posušene in zdrobljene jajčne lupine) in magnezij (Epsomska ali grenka sol). Kalij, kalcij in magnezij so ključni elementi za paradižnike.

Še en razlog za zvijanje paradižnikovih listkov je, ki pa ne pomeni nič slabega, ampak je dobro znamenje, saj pomeni, da se rastlina dobro počuti … Zvečer, ko gredo paradižniki spat, lepo zložijo in tudi nekoliko v tulce oblikujejo svoje listke. Pa ne zato, ker bi jim česarkoli manjkalo – tako se uredijo, da gredo lahko potem zadovoljni in umirjeni počivat.