Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Viri, s pomočjo katerih se boste naučili zdraviti rastline s homeopatijo

Uporaba homeopatskih pripravkov za krepitev in zdravljenje rastlin in zemlje se počasi, a vztrajno širi. Med njenimi uporabniki je veliko takšnih, ki so se s homeopatijo srečali zaradi zdravstvenih težav njih samih, članov njihove družine ali prijateljev. Tem je uporaba homeopatije za rastline najbližje. Ko se prvič srečajo s to idejo, se nanjo odzovejo povsem logično: Če pomaga človeku in živalim, zakaj neki ne bi tudi rastlinam?

Zanimivo je, da so rastline pri zdravljenju s homeopatijo dolgo časa ostajale zanemarjene. Kot da niso čisto zares žive … Pa seveda so, in tudi na homeopatsko zdravljenje se odzivajo, enako kot živali ali ljudje. Z zdravljenjem rastlin s homeopatijo so skeptiki izgubili enega od glavnih argumentov: da je homeopatsko zdravljenje učinkovito zgolj zaradi placebo učinka. To bi morda še držalo vodo, ko gre za človeka – a kako naj ta trditev obstane pri paradižniku? Bi se paradižnik lahko globoko zamislil ob pogledu na kanglico s homeopatskim pripravkom, stisnil zobe in si nato pozdravil pogubno pozno plesen z avtosugestijo?

Ne glede na to, ali se šele začenjate spoznavati s homeopatijo za rastline, ali pa ste jo že večkrat uporabili, je tukaj nekaj virov informacij o homeopatskih pripravkih, njihovih učinkih in namenu, ki vam bodo v pomoč:

  • knjiga Homeopatija za kmetijo in vrt, Vaikunthanath das Kaviraj. Knjiga je že prevedena v slovenščino; kupite jo lahko TUKAJ. Angleška e-verzija knjige je dostopna v PDF obliki, stane 7 €, naročite jo TUKAJ.
  • knjiga Homeopathy for plants, Christiane Maute. Ta knjiga je v primerjavi s Kavirajevo manj obsežna, ciljno in praktično usmerjena, a brez Kavirajeve širine in vpogleda v ozadje, filozofijo in miselnost homeopatije za rastline. Prevoda ni, berete jo lahko v angleščini ali nemščini. Če bi jo želeli imeti, pišite na gajin.vrt@gmail.com.
  • priročnik Homeopatija za rastline, Bojca Januš. Kratek praktičen vodnik po osnovah homeopatije za rastline, s pregledom najpogostejših bolezni, škodljivcev in drugih težav rastlin, ter najpogosteje uporabljenih pripravkov, njihovih posebnosti in namena oziroma načinov uporabe. Na spletu ga lahko pregledujete brezplačno, če želite prejeti natisnjenega, ga naročite TUKAJ.
  • spletna stran www.considera.org z več kot 900 praktičnimi in resničnimi izkušnjami uporabnikov homeopatije za rastline, ki jo je pripravil, sestavil in jo ureja Mark Moodie. S pomočjo preprostega iskalnika lahko v njeni Materii medici poiščete ustrezni pripravek za različne težave rastlin. Spletna stran je v angleščini, zato brez znanja tega jezika žal ne bo šlo. Še opomba: iskalni izraz mora biti napisan brezhibno – program približkov ne bo našel.
  • spletna stran www.gajin-vrt.com, na kateri v zavihku Homeopatija za zdravje rastlin – IZKUŠNJE najdete številne resnične izkušnje uporabnikov homeopatije za rastline. Nove izkušnje dodajam sproti, tako jih bo čedalje več. Objavljene so z dovoljenjem avtorjev (kopiranje in objavljanje teh besedil brez dovoljenja ni dovoljeno). Poleg izkušenj lahko na tej spletni strani ob posameznih pripravkih najdete tudi njihove opise ter za kaj se uporabljajo.

Posted on by

Uspešne kombinacije: Homeopatija + Kaolin + Epsom + Obogateno biooglje

Pri delu z zemljo in rastlinami me vodi rdeča nit: ne škodi, pomagaj. Ne “proti”, pač pa “za”. “Za” ravnovesje, krepitev, zdravje. Tako na primer ne uporabljamo homeopatskega pripravka Coccinella (pikapolonica) proti ušem, pač pa za krepitev drevesa, ki so ga napadle. Vitalno drevo z ušmi opravi samo. Strupi, ki pobijejo škodljivce, tako ali drugače poškodujejo tudi pacienta samega – in tako operacija uspe, pacient pa umre.

Homeopatske pripravke je mogoče z veliko uspeha kombinirati z drugimi metodami in pripravki. Pogoj seveda je, da imajo tudi slednji enako naravnanost: ne “proti”, pač pa “za”. Takšni zagotovo so Kaolin, Epsomska sol in Biooglje kompleks (z mikroorganizmi obogateno biooglje z dodatki: mikorizne glive, alge in glistina).

Homeopatija okrepi rastlino “od znotraj”, jo uravnovesi in ji povrne vitalnost, obogateno biooglje nahrani in oživi zemljo in preko nje rastline, ki v njej rastejo, Epsomska sol doda magnezij in žveplo rastlinam, ki brez njiju ne morejo (to najbolj velja za paprike, paradižnike in rožnice), Kaolin pa fizično zaščiti rastline in plodove pred žuželkami in ptiči, jih zaščiti pred vročinskimi šoki (tudi letos poleti je to zelo aktualno) in okrepi njihovo tkivo. Z kombiniranjem kompatibilnih metod imamo v ognju več žezel hkrati in uspeh bo zato lažje dosegljiv.

Poglejmo nekaj primerov učinkovitih kombinacij:

  • Uši na sadnem drevju: Kaolin + Coccinella D6
    Z raztopino Kaolina poškropimo sadno drevje, listje, veje in plodove z vseh strani. Škropimo 1 x tedensko, vsaj 4 tedne zapovrstjo. Prevleko obnavljamo po potrebi (po močnejših plohah in nalivih). S pripravkom Coccinella zalijemo sadno drevje 1 x. Doziranje za 1 drevo: 8 globul na 10 l vode. Pripravek pripravimo v skladu z navodili za pripravo homeopatskih pripravkov. Drevo s pripravkom zalijemo. Tako bo zaščiteno celo; če bi ga škropili, tega ne bi dosegli.
  • Bolezni paradižnikov: Carbo vegetabilis/Natrium sulphuricum + Biooglje + Epsom
    Boleznim podležejo rastline, ki so tako ali drugače oslabljene. Do oslabitve lahko pride zaradi zastrupljenosti (pesticidi in drugi -cidi, in različni okoljski strupi), podhranjenosti (zaradi pomanjkanja hranil ali enostranskega pretiranega zalaganja z določenimi hranili, npr. z umetnimi gnojili), poškodb ali hujših pretresov (vreme ipd). Pri rastlinah, npr. pri paradižnikih, se zato težav lotimo celostno: 1. obogatimo tla z Bioogljem kompleks in tako okrepimo imunski sistem rastline; 2. okrepimo rastlino s homeopatskim pripravkom za določeno težavo (pri paradižnikovih plesnih sta to pripravka Natrium sulphuricum ali Carbo vegetabilis). 3. Po potrebi dodamo ključna hranila: v primeru porumenelosti listov uporabimo Epsomsko sol (2 žlički na 1/2 l vode na rastlino).
  • Kodravost pri breskvi: Thuja (C30 oziroma C200) + Silicea + Epsomska sol
    Kodravost listov pri breskvah je trdovratna bolezen, ki se običajno ponavlja iz leta v leto in postopoma oslabi drevo do te mere, da propade. Poškodovani so listi, lahko pa tudi plodovi. Bolezen je lahko prepoznati: mladi listki na breskvi se začnejo kodrati, obarvajo se rdeče, sčasoma porjavijo in propadejo. Okuženo drevo bolne liste odvrže, poženejo novi, a proces oslabi drevo, zato je tudi rodnost manjša. Glivična okužba prezimi in bolezen se ponovi naslednje leto. Bolno drevo začnemo zdraviti takoj, ko bolezen opazimo. Homeopatski pripravek dodamo ponovno v jeseni, ko drevo odvrže liste (a preden zemlja zamrzne) ali zgodaj spomladi, še preden drevo nastavi prve popke. Za kodravost uporabimo Thujo C30, če ocenimo, da je učinek preslab, uporabimo višjo potenco C200. Po zdravljenju 1 x dodamo Siliceo C200, da rastlino vzpodbudimo k tvorbi rastlinskega tkiva. Pri drevesu z orumenelimi listi z zelenimi žilami uporabimo še Epsomsko sol. Smiselno je dodati tudi 0,25 do 0,5 kg Biooglja kompleks/drevo, da oživimo in obogatimo tla ter posredno okrepimo drevo.
Biooglje kompleks: za zdravo, živo in močno zemljo
Epsomska sol: magnezijev sulfat za zdravo rast paradižnikov, paprik in vrtnic
Thuja: homeopatski pripravek za kodravost breskev
Posted on by

Bolezni, škodljivci in druge težave paradižnikov

Letos so družabna omrežja polna paradižnikov. Najverjetneje iz dveh razlogov: paradižniki so zelo pogosti prebivalci naših vrtov in letos imajo (kot običajno) spet veliko težav.

Paradižniki so relativno preprosti, ko gre za reševanje njihovih težav, a hkrati težavni, ker so njihove težave pogosto zelo uničujoče.

Poglejmo nekaj najbolj običajnih bolezni, škodljivcev in drugih težav paradižnikov in rešitev zanje.

Avtor fotografije: Thomas Quine

ZELENA SMRDLJIVKA

zelena smrdljivka je vrsta stenice. Trup je ščitaste oblike, travnato zelen, odrasla smrdljivka je dolga dober cm. Odrasle žuželke z rilčkom predrejo kožo paradižnika in skozi vbod vbrizgajo encime, ki utekočinijo paradižnikovo meso. Tekočino nato popijejo. Na mestih vboda je paradižnik razbarvan, otrdel in neokusen. Plodovi, ki so jih napadle zelene stenice, so užitni, a veliko manj kakovostni, okusni in obstojni.

KAJ POMAGA:
njihovi naravni sovražniki so mravlje, pikapolonice in parazitske ose (lotijo se jajčec); da bi jih privabili, na vrt posadimo sončnice in žametnica
homeopatski pripravek  Cantharis
škropljenje rastlin z raztopino kaolina (1 do 6 % raztopina), ki hkrati izboljša elastičnost celične stene rastlinskega tkiva; kaolin ustreza merilom, ki veljajo za ekološko pridelavo
hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
ročno pobiranje žuželk, nimf in njihovih jajčec (jajčeca so pritrjena na spodnji strani listov). Najlažje to opravimo zgodaj zjutraj, ko so še otrple in težje pobegnejo; ali pa jih preprosto posesamo z baterijskim ročnim sesalcem.

Bolhači

Pomanjkanje magnezija

  • velja tudi za paprike! Obe rastlini sta močna porabnika magnezija; brez zadostnih količin Mg ne bosta uspešni.
  • listi rastline (sadike) izgubijo zeleno barvo, obarvani so rumeno
  • listne žile ostanejo zelene najdlje časa
  • najprej se razbarvajo spodnji listi, lahko tudi odpadejo, nato se razbarvanje širi po rastlini navzgor po sadiki
  • spodnji listi odpadejo, rastlina zastane v rasti, lahko propade
  • KAJ POMAGA:
  • Epsomska sol (grenka sol, magnezijev sulfat)
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

 Listna pegavost (Septoria lycopersici)

  • prizadeti so listi, stebla, peclji, cvetni lističi
  • opazimo majhne listne pege (premer manj kot 3 mm)
  • pege imajo temen rob, s svetlejšim ali sivim centrom
  • 8 dni po tem, ko se pega pojavi, se v njenem središču pojavi črna pika
  • bolezen napade najpogosteje ob visoki vlagi in pri temperaturah 20 do 25 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Rhus toxicodendron
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Zgodnja plesen (Alternaria solani)

  • prizadeti so listi, stebla in plodovi
  • črne usnjate pege na plodovih se najprej pojavijo pri pecljih
  • temne pege na listih so nepravilnih oblik, pogosto so obkrožene z rumeno obarvanim tkivom
  • vdrte temne okrogle lezije na steblih, v njihovi notranjosti lahko opazimo koncentrične kroge
  • bolezen se pojavi v toplem in vlažnem vremenu, zelo pogosta je konec poletja, lahko pa že zelo veliko prej
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Natrium sulphuricum
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Bakterijska pegavost (Xanthomonas campestris pv. vesicatoria)

  • listi imajo majhne (1 mm) črne pege, z rumenim ali svetlo zelenim robom
  • zeleni in rdeči plodovi imajo velike hrapave temne pege (4 do 5 mm)
  • bolezen se pojavi v toplem vremenu s temperaturami med 24 in 30 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Silicea, Ocimum canum (Basilikum)
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Pozna plesen (Phytophthora infestans)

  • na listih se pojavijo neenakomerne z vodo napolnjene lezije, ki se nato obarvajo najprej olivno zeleno, nato rjavo
  • listi, stebla in cvetni lističi postanejo rjavi in zgrbančeni
  • na plodovih nastanejo okrogle olivno obarvane pege, ki lahko prekrijejo cel plod
  • v vlažnem vremenu prizadeto tkivo prekrije bel micelij
  • bolezen se zelo hitro razširi v hladnem vlažnem vremenu
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • uporabimo homeopatski pripravek Carbo vegetabilis
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Verticilijska uvelost paradižnikov (Verticillium albo-atrum, Verticillium dahlia)

  • lezije z rumenim robom na listih, običajno z rjavim osrednjim delom
  • listi so rumeni in zgrbančeni (posušeni), pogosto samo na eni strani
  • simptomi se najprej pojavijo na spodnjih listih, sčasoma po vsej rastlini
  • vzdolžno prerezano steblo blizu vznožja rastline vidimo zeleno sredico in rumeno rjave listne žile
  • bolezen se pojavi pri temperaturah med 20 in 24 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • bolezen ostane v tleh, zato je nujno kolobarjenje
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Virusna okužba

  • listi so pisani, imajo rumene in svetlo zelene madeže
  • listi so deformirani; lahko so neobičajno dolgi in tanki, ali nakodrani in iznakaženi
  • plodovi imajo rumene madeže in rjave kroge
  • rastline so pritlikave, zavrte v rasti
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Anthrahnoza (Colletotrichum coccodes)

  • okužba je značilna samo za zrele in prezrele paradižnike (enako velja tudi za paprike!)
  • na plodovih se pojavijo mehka, okrogla, vrta področja
  • sčasoma središče teh področij počrni
  • na površju se pojavijo roza spore z vlago
  • listi in stebla so neprizadeta
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Gniloba paradižnika (na muhi)

  • prizadeti so samo plodovi
  • plod se pri muhi zmehča in potemni, nato začne gniti
  • plod se zaradi gnilobe ne more povsem razviti
  • pogosto se pojavi, kadar je rastlina neenakomerna oskrbovana z vodo (enkrat preveč, drugič premalo)
  • značilno za pomanjkanje kalcija (oziroma preobilje dušika) v tleh
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Calcarea muriatica
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
Posted on by

Vzgoja sadik, ki ne marajo presajanja: Sajenje v vrečke

Vrečke za vzgojo sadik so vrečke, v katerih vzgojimo sadike. Sešite so iz odporne in zračne tkanine, ki v tleh sčasoma razpade (ne iz plastike!). Prav zračnost tkanine jih postavi visoko nad plastične lončke in posode.

1. Ključna prednost: KORENINE SE V VREČKAH ZA VZGOJO SADIK NE PREPLETEJO V GNEZDO

Blago omogoča dobro odcednost in zračnost. Prav zaradi zračnosti so tekstilne vrečke za sadike boljše od plastičnih posod. V slednjih se namreč pogosto zgodi, da rastlina preraste posodo: ko korenine dosežejo obod posode, je to za rastlino znak, da mora pospešiti rast, in korenine začnejo rasti v krogih. Posledica tega so prepletene, v krogih zrasle korenine, s katerimi se rastlina težko prehranjuje, sčasoma pa propade. Tudi po presaditvi na vrt ima takšna rastlina več težav, saj traja precej časa, da se gnezdo prepletenih korenin razplete.

V vrečki za vzgojo sadik se kaj takega ne more zgoditi. Ko korenine dosežejo steno vrečke, rastlina zaradi stika s kisikom, ki prodira skozi tkanino, zaustavi njihovo rast, iz osnove pa požene nove veje korenin. Gre za t.im. »zračno obrezovanje«, s pomočjo katerega znova in znova spodbudimo nastanek novih in zdravih korenin, s katerimi se lahko rastlina uspešno prehranjuje. Presaditev na vrt bo veliko manj težavna, rastlina pa zato bolj uspešna in brez zaostanka v rasti.

2. Ključna prednost: OLAJŠANJE ZA RASTLINE, KI TEŽJE PRENAŠAJO PRESAJANJE

Rastline, ki težje prenesejo presajanje (npr. buče, cukete, fižol, grah, bamija) so za gojenje v vrečkah še posebej hvaležne.

Ko pride čas, da jih presadimo na vrt, jih v tla posadimo kar skupaj z vrečko. Sadika šoka ob presajanju ne bo občutila, hitreje se bo navadila na novo okolje, in zaradi zmanjšanega stresa bo tudi za bolezni in škodljivce manj dovzetna. Vrečka se bo sčasoma povsem razgradila, rastlina pa jo bo prerasla.

P.S. Fižol je na mraz občutljiv, zato ga zunaj ne smemo posejati prehitro (običajno ga na vrtu sadimo po 10. oz. 15. maju). Pomagamo si lahko tako, da ga vzgojimo v t.im. gnezdih (po 5 do 8 semen posadimo v substrat v vrečkah za sajenje) in po 15. maju na vrt prestavimo že pognale sadike. Na ta način se izognemo poškodbam zaradi mraza in hkrati skrajšamo pot do pridelka.

Vrečka za vzgojo sadik, napolnjena s substratom in namočeni gomolji zlatice (ranunculus).

 Vrečke s posajenimi semeni oz. gomolji namočim v vodo, odcedim in postavim v košaro.
Na toplem bodo počakale do maja, ko bodo lahko odpotovale na vrt,

Posted on by

Terarij – idealen dom za kaktuse in sukulente

img_2739

Z imenom terarij običajno poimenujemo stekleno posodo, v kateri bivajo kuščarji, kače in drugi plazilci. Lahko pa je terarij tudi steklena posoda, v katero nasadimo rastline, da bi imele čim bolj enakomerno in varno klimo – takemu terariju lahko rečemo tudi mini sobni stekleni vrtiček. Zelo popularen je bil v 19. stoletju v viktorijanski Angliji, ker so v njem lahko gojili eksotične vrste rastlin, ki sicer pri njih ne bi uspevale.

V posodi so spremembe temperature veliko manjše kot zunaj nje, zato je terarij idealen prostor za sajenje manjših tropskih in subtropskih vrst praproti, afriških vijolic, bršljana, kaktusov in sukulent. Te vrste rastlin se v terariju odlično počutijo, ker se v njem ohranja vlaga in toplota, v povsem odprtih posodah pa seveda ne.

Terarij je lahko delno ali povsem zaprta posoda. Najlepši je, kadar ima stene iz stekla, da lahko lepo vidimo posamezne plasti, iz katerih so sestavljena tla v njem, pa tudi rastline bodo edino v steklenem terariju dobile dovolj potrebne svetlobe.

Vanj nasadimo rastline, ki imajo podobne zahteve po vlagi in svetlobi. V povsem zaprt terarij lahko posadimo praproti, sukulente so bolj zadovoljne v delno odprtem terariju.

V tem malem sobnem rastlinjaku je sistem izmenjave snovi več ali manj zaprt, zato je tudi potreba po zalivanju manjša. Rastline v terariju iz zemlje vsrkajo vodo, ta nato izhlapi iz njihovih listov, na stenah terarija kondenzira in se nato ponovno spusti v tla. Prav zaradi zaprtosti sistema je zelo pomembno, da preprečimo nastanek plesni in gliv, zato vanj na ustrezno mesto nasujemo plast biooglja, ki razkužuje tla in hkrati zagotavlja hranila.

Sukulente, ki jih posadimo v terarij, naj bodo podobno velike. Kaktusi in sukulente ne marajo veliko vode, raje manj. Tla zalijemo šele takrat, ko se posušijo; in ne toliko, da bi bila mokra, dovolj je, če so vlažna. Prav tako kaktusom in sukulentam odgovarjajo plitva tla – tudi zato se v terariju zelo dobro počutijo. Manjša, ko je odprtina na vrhu posode, bolj se bo ohranjala vlaga v njej, in manj bo treba zalivati.

img_2743

P.S. Če še niste pripravili vseh daril, lahko izdelate doma narejen terarij, lahko pa z njim obdarite sebe (kar tudi nikoli ni slaba ideja :).

Tukaj so navodila:

1. Pripravite stekleno posodo (lahko je tudi lep kozarec za vlaganje, okrasna steklena posoda ipd – pomembno je le, da je steklo čim bolj čisto, brez vzorcev) in ostali material: kamenčke, biooglje, substrat, rastline, po želji pa še okrasne kamenčke za dekoracijo.

2. Posodo operemo in posušimo. Na dno stresemo sloj kamenčkov, ki služijo za drenažo.

3. Na kamenčke stresemo sloj biooglja, ki razkužuje, zadržuje in regulira vlago in ohranja rodovitnost substrata. Plast biooglja in kamenčkov naj bo enako debela.

4. Na biooglje potresemo plast substrata, vanj pa posadimo rastline. Plast substrata je dvakrat debelejša od plasti biooglja ali kamenčkov.

5. Na lahko s prsti potlačimo tla okoli posajenih rastlin.

6. Ko smo posadili vse rastline, lahko tla okoli njih posujemo z drobnimi kamenčki ali prekrijemo z dekorativnimi kamenčki. Rastline pazljivo zalijemo z rahlim curkom, ali pa za zalivanje uporabimo pršilko.

Pomembno: terarij postavimo na dobro osvetljeno mesto, vendar ne direktno na sonce.

Še nekaj idej:

Rezultat iskanja slik za diy terrarium

Vir: http://blog.freepeople.com/2012/09/diy-terrariums-terrain/

Rezultat iskanja slik za diy terrarium

Vir: http://inhabitat.com/diy-how-to-make-your-own-green-terrarium-to-keep-or-give-away-for-the-holidays/

Posted on by

Okraski iz slanega testa

Še ena ideja tik pred zdajci – za darila ali za okraske. Iz slanega testa smo oblikovali majhne jelenčke (ok, lahko tudi, da so losi 🙂 za okras stekleničkam z Domačim zeliščnim likerjem.

img_2737

Iz slanega testa pa se da narediti še na tone različnih izdelkov: od mini živil, s katerimi se potem igrajo otroci kuhinjo ali trgovino, do venčkov v okras vratom ali mize, do novoletnih okraskov za smrečico in svečnikov za sveče ali čajne lučke …

Rezultat iskanja slik za salt dough blog angels

Vir: http://www.outofmycatholicmind.com/2011/11/grief-and-advent-wreath.html

Navodila za izdelavo so zelo preprosta.

Potrebujemo: 2 lončka bele moke, 1 lonček vode, 1 lonček soli.

Iz sestavin zgnetemo testo, ki ga pustimo počivati vsaj pol ure. Nato ga razvaljamo (bolje bolj na tanko, kot na debelo) na pomokanem prtu in iz njega izrežemo oblike s pomočjo modelčkov za piškote. Luknjice za obešanje naredimo z leseno špilo. Lahko pa ga tudi oblikujemo s prsti, potem pa poljubno pobarvamo. Ali pa že med izdelavo testa namesto čiste vode uporabimo obarvano (s tempera barvicami). Pomembno je le, da imamo vedno enako razmerje sestavin; na 2 dela moke uporabimo 1 del vode in 1 del soli.

Oblikovano testo posušimo v pečici na pekaču, obloženem s folijo, na malo manj kot 100 °C.

Testo, ki ga ne uspemo porabiti, lahko počaka na kasneje, ko bomo imeli spet čas zanj. Zavijemo ga v folijo, da se ne izsušuje, in shranimo.

Posted on by

Zakaj propade večina avokadovih drevesc?

Vprašanje iz naslova ima zelo preprost odgovor: največkrat se to zgodi zato, ker jih preveč zalivamo.

Iz semena vzgojiti avokado niti ni preveč težko. Zraste hitro in kmalu nam je v ponos lepa rastlina, z bleščečimi mesnatimi listi … nato pa (največkrat v prvem letu, pozimi) spodnje liste začnejo nekaj napadati, pojavijo se rjavi madeži,  ki se širijo, tudi če spodnje liste odstranimo.

imgp0006

Propadajoči listi kažejo na to, da rastlina doživlja stres. Vzrok zanj je lahko več različnih faktorjev: neustrezna zemlja, kemikalije, prepih, presuh zrak, osamljenost … Večina avokadov, ki jih vzgojimo kot sobne rastline, odmre zaradi preveč vode. Kar pa se tiče čustvene prizadetosti – povsem možna in naravna je tudi pri rastlinah. Za rastline, ki z nazadovanjem ali celo boleznijo odreagirajo na čustveni stres, obstaja homeopatski pripravek Ignatia. Za rastline, ki zaradi bolezni ali škodljivcev izgubijo vitalne dele, pa Silicea.Za takšne liste je možnih več vzrokov, največkrat gre za preveč vode. Površina zemlje ni merilo, prst potisnite v globino 1 do 2 cm, ali celo malo odgrnite zemljo. Biti mora suha. Če je vlažna, ali bi jo lahko stisnili v kepico, je vlage dovolj in ne zalivajte. Pomembna je dobra drenaža, lonček ne sme stati v pladnju z vodo. Drenaža ne sme biti na dnu lončka, ampak izven njega. V podstavek lahko damo nekaj kamenčkov, da loček stoji na njih in ne direktno na dnu podstavka. Med dnom lončka in podstavkom mora biti zračen prostor.

imgp0004

Druga možnost za propad avokadovega drevesca so škodljivci, a je to manj verjetno (razen če niso bili prinešeni z zemljo).Zelo pomembno je, da dobi avokado dovolj svetlobe tudi v zimskih mesecih. Tropske rastline, ki obrodijo plodove, potrebujejo več svetlobe, kot naše običajne sobne rastline. Če je sonca premalo, potrebuje takšna rastlina lučko s fluorescenčno žarnico.Avokadi so tudi zelo netolerantni do trde vode. Voda za zalivanje naj bo postana, še boljša je kapnica (problem je potem kisel dež, dobro je imeti filtre). Trde vode ne marajo (se na lončkih nabira sled apnenca? To ne bo v redu).Drevesce pozimi pogosto hibernira, zaradi pomanjkanja svetlobe spi zimsko spanje. V tem primeru ga zalivamo minimalno, ker vode ne potrebuje in seveda tudi gnojil ne, vse dokler se ne pojavi nova rast. Avokado, ki hibernira, odvrže liste in prezimi zgolj kot palčka. Nova rast se pojavi, ko se vrne dovolj sončne svetlobe. Avokadi potrebujejo zelo močno svetlobo; svetloba, ki pride skozi steklena okna in kratki dnevi so zanje zelo neugodni pogoji. Poleg tega je zrak v zaprtih ogrevanih prostorih lahko preveč suh. Treba jih je škropiti ali na radiator postaviti posodo z vodo, ki izhlapeva in dodaja vlago v zrak.Avokadi so tudi bolj srečni v glinenih kot pa v plastičnih loncih.Za avokade je priporočljivo obrezovanje, da vzgojimo namesto visokih in tankih raje nizke, grmičaste rastline. Z obrezovanjem začnemo ko so visoki 15 do 30 cm, kasneje ne, bi jih preveč poškodovali.P.S. Avokadovo drevesce lahko zelo preprosto vzgojimo sami. Kako, preberite tukaj: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2011/12/04/avokadovo-drevesce-iz-koscice-4-12-11/

Posted on by

Štorovke – zakaj jih ne maramo v sadovnjaku?

honey fungus

Radi nabirate gobe? Jaz tudi, zelo! Bi vam bilo všeč, če bi jih lahko nabrali kar v domačem sadovnjaku, potem pa jih nekaj pripravili na čebuli, nekaj v juhi ali z jajčkom, tiste najbolj lepe, čvrste in mlade pa vložili?

Verjemite mi, da ne … vsaj, ko gre za štorovke ali mraznice. Za štorovke pravijo: “Štorovke rastejo na štoru. Če ga ni, ga pa naredijo.”

Štorovka je splošno ime za veliko različnih vrst gob, ki so vse združene v družini Armillaria (meli je grško ime za med; Angleži jih prav zato imenujejo Honey fungus – medene gobe). Nekatere od njih so paraziti, ki napadajo in uničujejo korenine olesenelih in trajnih rastlin. Te lahko povzročijo veliko škodo v naših nasadih, sadovnjakih in vrtovih. Večina štorovk je na srečo gniloživk ali saprofitov, ki le razgrajujejo mrtev ali umirajoč oleseneli material. Zato je pomembno vedeti, katero vrsto imamo. Najbolj nevarni sta Črnomekinasta mraznica (Armillaria osoyae) in Sivorumena mraznica (Armillaria mellea).

Ko se naselijo v sadovnjak, so tam vse leto, pa čeprav jih večino časa ne vidimo. Micelij (podgobje ali steljka) in rizomorfa (micelijski konopci) ostaneta v tleh vse leto, nadzemni deli gobe (ta, ki ga naberemo in pojemo) pa zraste v poznem poletju in v jeseni.

Kako delujejo mraznice na drevo

Parazitske vrste mraznic uničijo korenine gostujoče rastline. S tem degradirajo koreninski sistem, zaradi česar je drevo oslabljeno oziroma obsojeno na propad.

Kako se širijo

Glive se širijo z okužene rastline z neposrednim stikom – korenine sosednjih rastlin se stikajo in prepletajo. Širijo se tudi skozi zemljo s pomočjo rizomorfnih struktur.

Simptomi, ki pomagajo postaviti diagnozo:

1. Nad tlemi

  • nadzemni deli rastline začnejo propadati. Včasih nenadoma v obdobjih zelo sušnega vremena, kar kaže na propadanje koreninskega sistema. včasih bolj postopoma, ko veje umirajo skozi več let.
  • listi so manjši in bolj bledi kot bi bili sicer
  • drevo manj cveti, ali pa cveti zelo obilno in tudi rodi veliko sadja – običajno se to zgodi tik pred smrtjo (labodji spev)
  • drevo dobi jesenske barve hitreje, kot ostala
  • lubje na vznožju debla poči in iz njega se cedi
  • ob primernih pogojih v jeseni iz okuženega rastlinskega tkiva zrastejo gobe
  • pod lubjem je plast belega ali bež obarvanega glivičnega tkiva, ki kasneje počrni

2. V tleh

  • mrtve in razpadajoče korenine z zaplatami glivičnega materiala (micelija) med lubjem in lesom, ki ima močan vonj po gobah. Običajno se nahaja na vznožju debla in se le redko razraste višje po deblu, do 1 m višine. Ta simptom je za postavitev diagnoze najbolj značilen.

Nadzor in zdravljenje

  • Skrbimo, da so tla zdrava in dobro nahranjena, da imamo primerne pogoje za rastline. Rastline, ki so v stresu, podhranjene, poškodovane, se bodo težko uprle okužbam.
  • Uporabimo homeopatski pripravek Phosphorus C30.
  • Vsakemu drevesu dodamo Biooglje – aktivator zemlje (0,6 do 1,2 litra na drevo, odvisno od velikosti drevesa).
  • Zelo bolne, umirajoče, poškodovane rastline odstranimo (še vedno pa menim, da je dobro vsaj poskusiti pozdraviti …).
  • Širjenje glive v tleh lahko preprečimo s fizičnimi pregradami (v tla vkopljemo prepreke iz odporne plastike ali gume, 45 cm globoko, ki 2 do 3 cm gledajo iz tal).
  • Kjer so mraznice že prisotne, na novo ne sadimo vrst, ki so bolj dovzetne za okužbo (primer: namesto običajnega posadimo črni oreh).

POZOR! Fungicidi niso rešitev. Ne le, da mraznic ni mogoče uničiti s kemičnimi sredstvi, s fungicidi bi še bolj oslabili že tako neuravnovešeno okolje v tleh in povzročili še večjo škodo, še hitrejši propad.

Pregled različnih vrt štorovk ali mraznic

VrstaHabitatPatogenost
Severnjaška mraznicaArmillaria borealisGniloživka *Šibek parazit za brezo in divjo češnjo
Čebulasta mraznicaArmillaria cepistipesGniloživka *Relativno nenevaren
Rumenovenčna mraznicaArmillaria gallicaRaste na zemlji blizu trdega lesaRelativno nenevaren. Šibek ali drugoten parazit
Sivorumena mraznicaArmillaria melleaNa širokolistnem, okrasnem in sadnem drevjuAgresiven parazit na listopadnih drevesih
Črnomekinasta mraznicaArmillaria ostoyaeOmejena na iglavceNevaren parazit na iglavcih
Dobova mraznicaArmillaria tabescensGniloživka * na hrastovih štorihNevarna za evkalipte

Vir: http://www.gobe.si/

*Gniloživke so bakterije ali glive, ki povzročajo gnitje nežive organske snovi. Praviloma so nepatogene (ne povzročajo bolezni). Pomembne so, ker razkrajajo odpadlo listje, odmrl les in poginule živali ter tako sodelujejo pri kroženju mineralnih snovi v naravi – iz odmrlih organizmov tistim, ki še živijo.

Povzetek

Štorovke ali mraznice hitro obtožimo za glavnega povzročitelja za propad dreves in grmov v nasadih. Velikokrat so mraznice drugoten pojav, ki se pojavi, ko drevo oslabi zaradi drugih razlogov. Mraznice lahko povzročijo obsežno škodo na vrtu, vendar niso vir vsega zla. Osnovni vzrok je pogosto očem skrit – pomanjkanje hranil v tleh in slabo vzdrževan sadovnjak.

Priporočljiva izdelka:

Zaščitnik drevesobogateno biooglje proti glivičnim in bakterijskim okužbam drevesHomeopatski pripravek za rastline Phosphorus C30 
Posted on by

Epsomska sol za sprostitev in lajšanje težav

Poleti z Epsomsko soljo skrbimo za paprike, paradižnike in vrtnice, pozimi pa za razvajanje in lajšanje tegob.

Epsomska, ali z drugim imenom tudi grenka sol, je magnezijev sulfat (MgSO4). Magnezij, ki ga vsebuje, lahko med namakanjem v kopeli z Epsomsko soljo naše telo vsrka skozi kožo. Tako si zlahka zagotovimo ne preveč in ne premalo magnezija. S pitjem lahko dobimo preveč ali premalo magnezija, z vnosom preko kože pač ne.

Magnezij enako kot vrtnice nujno potrebujemo tudi ljudje; omogoča delovanja več kot 300 encimov, izboljša delovanje mišic in živcev, zmanjša vnetne procese, pomaga zmanjšati bolečine v sklepih in mišicah. S kopeljo v Epsomski soli si pomagamo:

  • Proti bolečinam v sklepih, križu in mišicah: namakanje v kopelih z Epsomsko soljo odpravlja bolečine v sklepih, križu in mišicah. Olajša bolečine, odpravi krče v mišicah, ki nastanejo zaradi pomanjkanja magnezija in zmanjša vnetne procese.
  • Proti razdražljivosti in stresu: pomanjkanje magnezija povzroči tudi kronično utrujenost, razdražljivost in težave pri premagovanju stresa. Prav zato kopel z Epsomsko soljo deluje sprostilno in protistresno.
  • Za več energije: magnezij je tudi ključen za proizvodnjo energije v celicah, zato nas poživi, ne da bi nas razdražil (v nasprotju s kofeinom).

Raziskave kažejo, da vsaj 70 % ljudem primanjkuje magnezija. Najlažje si dovolj magnezija zagotovimo s kopeljo (vsaj 1-krat tedensko). Znanstveno dokazano pa je, da namakanje v kopeli z Epsomsko soljo v telesu dejansko dvigne nivo količine magnezija in žvepla. S kopeljo vnosa magnezija in žvepla ne moremo predozirati, zato je ta način oskrbe z magnezijem najbolj varen.
Bi radi shujšali?

Epsomska sol prinaša številne zdravstvene in kozmetične koristi. S tem, ko nas uspešno razstrupi in v telesu ponovno vzpostavi ravnovesje potrebnih mineralov, lahko pomaga zmanjšati odvečno težo, zmanjšati celulit, izboljša stanje in videz kože in nam na splošno zagotovi več zdravja in dobrega počutja.

Nabiranje odvečne teže je velikokrat povezano s čustvenim prenajedanjem, zastajanjem odpadnih snovi in toksinov ter zmanjšano sposobnostjo organizma, da absorbira hranilne snovi. Ko se znebimo odpadnih snovi, telo sprosti odvečno vodo in z njo odvečno težo. Hkrati se počutimo bolj sproščene, zato je manj verjetno, da se bomo prenajedli, pa tudi presnova bo potekala bolj učinkovito.

Kaj se dogaja me namakanjem v kopeli z Epsomsko soljo

Dokazano je, da se med namakanjem v kopeli magnezij in žveplo absorbirata skozi kožo (kot je pokazala raziskava Rosemary Waring na University of Birmingham). V kopeli z Epsomsko soljo v telo prehajata magnezij in žveplo, iz telesa pa se izločajo odvečne snovi in toksini. Proces imenujemo reverzna osmoza.  Kopel z Epsomsko soljo je za telo koristna, saj sta tako magnezij kot žveplo pomembna za zdravje in dobro počutje in lahko olajšata izločanje snovi, ki se jih mora telo znebiti, da lahko nemoteno deluje.

Epsomsko sol pa lahko uporabimo tudi:

  • za lepe lase: kadar nam zmanjka časa za umivanje las, si lahko pomagamo z Epsomsko soljo. Vtremo jo v lase, pustimo da deluje nekaj minut in razčešemo lase. Epsomsko sol lahko po umivanju dodamo balzamu za lase (zmešamo 2 žlici Epsomske soli in 2 žlici balzama) Po umivanju las nanesemo zmes na lase in pustimo učinkovati 10 do 20 minut, nato temeljito speremo.
  • kot domače čistilo za steklene, kovinske in keramične površine: zmešamo enaka dela Epsomske soli in tekočega detergenta za posodo. Sredstvo nanesemo na površino, ki bi jo radi očistili. Pustimo, da deluje nekaj minut, nato pa površino zdrgnemo in jo do čistega speremo.
Posted on by

Je zemlja utrujena, zbita? Nočete gnoja? Nimate komposta? Rešitev je: jesensko zeleno gnojenje.

 Od vrtnarjev, ki so se odločili, da ne bodo več uporabljali umetnih gnojil, poznajo pa tudi slabosti živalskega gnoja, velikokrat dobim tole vprašanje: “Kako naj ohranim zemljo rodovitno in rahlo, če pa nimam dovolj domačega komposta?”

Odgovor je preprost: (jeseni) posejte rastline za zeleno gnojenje, v zemljo dodajte še Biooglje kompleks (250 g/m2).

Še tako zbito in utrujeno zemljo lahko obnovimo z obogatenim bioogljem in zelenim gnojenjem. Do naslednje pomladi si bo zemlja odpočila, se okrepila in z veseljem sprejela novo seme in sadike.

Najkasneje jeseni lahko povsod po vrtu, še zlasti pa tam, kjer je prst slaba, zbita in nerodovitna, posejete rastline za zeleno gnojenje. Le-te zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom. Na gredah jih pustimo, dokler ne bomo potrebovali prostora za novo setev in sajenje. Potem jih požanjemo, zdrobimo in vkopljemo v zemljo.

Ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija in sladka lupina čez zimo propadejo. V tla jih lahko vdelamo že zgodaj spomladi. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice pa prezimijo, zato jih lahko spomladi na vrtu pustimo še nekaj časa, odstranimo pa takrat, ko bomo potrebovali prostor.

Vsakoletno zeleno gnojenje ni vedno mogoče, saj včasih katera rastlina raste predolgo v jesenski čas, da bi lahko tam posejali rastline za zeleno gnojenje, ki bi še pred prihodom zime naredile dovolj listne mase. Dobro pa je, da je vsak del vrta zeleno pognojen vsaj enkrat v dveh letih.

NAVODILA ZA OBNAVLJANJE ZEMLJE: ZELENO GNOJENJE + BIOOGLJE KOMPLEKS

Kaj moramo vedeti pri izboru rastlin za zeleno gnojenje:

  • upoštevati moramo kolobar: tam, kjer bomo posejali oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico, ne smemo kasneje saditi križnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače, kolerabe, rukole, redkve in repe), ker so z njo v bližnjem sorodstvu.
  • za zeleno gnojenje poleg križnic in facelije uporabljamo še: ajdo, hitro rastoča prezimna žita, lucerno in druge detelje, špinačo, prezimne listnate solate in radiče. Spomladi jih vkopljemo v zemljo.
  • za zeleno gnojenje so najmanj primerne detelje, ki v nekaj mesecih ne naredijo dovolj listne mase.
  • zgodaj jeseni lahko sejemo facelijo in ajdo, ki pred zimo sicer ne bosta zacveteli, bosta pa naredili dovolj listne mase. Pustimo ju, da pozimi pod snegom poležeta in vrt zaščitita kot zastirka.
  • oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico lahko sejemo še pozno v jesen, vse so prezimno trdne in pred pomladjo ob prvi otoplitvi spet poženejo.
  • tudi križnice lahko sejemo pozno jeseni, saj kalijo pri precej nizkih temperaturah in rastejo tudi pri treh, petih ali sedmih stopinjah Celzija. Na manjših površinah lahko takoj po setvi dvignemo temperaturo tal s prekritjem s kopreno – po njo se bo zemlja ogrela za dve do tri stopinje, zaradi česar bo setev veliko uspešnejša.

Kako pripravimo tla

  • tla za setev rastlin za zeleno gnojenje le malo obdelamo; dovolj je, da jih prerahljamo z vilami s širokimi rogi.

Kaj naredimo z ostanki vrtnin, ki so še na gredicah

  • ostanke vrtnin, ki smo jih imeli na gredah, lahko uporabimo za zastirko ali jih vdelamo v tla, a le, če so zdrave. Pa tudi sicer jih je bolje odstraniti, posušiti na soncu, nasekati ali zdrobiti v drobilniku in skompostirati.

Navodila za setev rastlin za zeleno gnojenje z dodajanjem obogatenega biooglja

  • seme rastlin za zeleno gnojenje premešamo z izbrano količino Biooglja kompleks. Potrebna količina semen je navedena na pakiranju semen. Na m2 vrta potrebujemo 250 g Biooglja kompleks (20 kg vreča bo torej dovolj za 80 m2 gredic). Z gredic odstranimo ostanke rastlin in zemljo zrahljamo. Tla enakomerno posujemo s pripravljeno mešanico semen in biooglja, ki jo nato rahlo, a temeljito vkopljemo v tla. Dobro zalijemo. Tla zastremo s kopreno ali pokrijemo z zelo redko zastirko. Do pomladi bo zastirka razpadla, kopreno pa po vzklitju rastlin odstranimo.

Kaj naredimo spomladi

  • spomladi nadzemne dele rastlin za zeleno gnojenje, bodisi zelene ali čez zimo pomrznjene, vdelamo v tla. Še prej jih je priporočljivo porezati in zdrobiti ali nasekati, saj jih bomo sicer pri prekopavanju težko prekrili z zemljo, pa tudi hitreje bodo razpadle. Vkopljemo jih 10 do 15 cm globoko. Uporabimo prekopalne vile in lopato, na velikih površinah lahko tudi frezo. Pozimi zaradi mraza skoraj ni preperevanja, a se hitro začne spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 °C. Običajno se to zgodi že marca.

Kakšen bo učinek na vrtu

  • Pomembno je, da vrt ne ostane prazen, zemlja ne sme biti gola. Prst na golih gredah, ki so izpostavljene padavinam, mrazu, vročini in vetru, pospešeno propada. Lahko jo zasadimo z jesenskimi in prezimnimi posevki, zastremo z zastirko, še najboljši način za nahranjenje in zaščito zemlje – tudi za vse, ki nimate dovolj snovi za pripravo zastirke in domačega komposta – pa je zeleno gnojenje v kombinaciji z Bioogljem kompleks.
  • Rastline za zeleno gnojenje varujejo prst, jo rahljajo s koreninami in nahranijo z zeleni deli, ki jih kasneje zakopljemo v tla. Zelena masa, ki jo plitvo vdelamo v tla, je vir organskih snovi oz. humusa v tleh. Z obogatenim bioogljem vnesemo mikroorganizme v tla, jim izboljšamo strukturo, uravnamo pH vrednost tal in povečamo sposobnost ohranjanja vlage. Tak način gnojenja je veliko boljši kot gnojenje s hlevskim gnojem, da niti ne omenjamo mineralnih gnojil. Zemlji, ki je bolj utrujena, zbita, peščena, lahko dodate še ekološki Kompost z bioogljem UNI.
  • s to metodo boste nahranili svojo prst, popravili morebitne letošnje napake, izboljšali strukturo zemlje, dvignili rodovitnost in hkrati poskrbeli za zaščito zemlje pred zimo. Toliko prednosti! Boste poskusili? Več informacij o Biooglju kompleks dobite TUKAJ.