Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

FEBRUARJA posejemo zeleno, por, solate, zelje, paprike, jajčevce in čebulo v pladnje in multilončke. Sejemo za sadike, v zaprtih prostorih.

Za setev sedaj ne potrebujete umetne svetlobe. Posode s semeni preprosto postavite na najbolj sončno in svetlo mesto, ki ga najdete. Upoštevajte, da paprika in jajčevci za kalitev potrebujejo temperaturo okoli 22° do 26°. Zelena in solata spadata med svetlokalilke, kar pomeni, da semen ob setvi ne pokrijemo z zemljo ali pa le zelo malo.

V tem času sejem tudi brokoli, kolerabo in rdeče zelje. Takoj, ko semena vzklijejo, jih prestavimo na bolj hladno mesto (15° do največ 20°).

Tudi ingver in kurkumo lahko februarja predhodno nakalite.

S paradižniki februarja še počakamo. Seme paradižnikov posejemo od sredine do konca marca.

KAJ BOMO DELALI MARCA:

Tudi marca sejemo zelenjavo za vzgojo lastnih sadik. Ker je zunaj še vedno hladno, so te prve setve večinoma namenjeni vzgoji sadik v lončkih, posodah in v rastlinjaku, nekaj pa jih že lahko posejemo tudi zunaj, na vrtu, v tla.

Sejanje v lončke

Seme potrebuje za vzklitje več toplote, kot je potrebuje kasneje, ko zraste v sejančke. Prva dva tedna imamo zato pokrite posode na toplem. Po dveh tednih, ko imajo mladi sejančki že dva lista, posode prestavimo v politunel, v pokrite visoke grede ali v rastlinjak.

Zastiranje vrtnih tal s kompostom

Ko tla odmrznejo, je idealen čas, da zastremo gredice s kompostno zastirko (če tega nismo naredili že konec jeseni). Povezava: Eko Kompost Sonnenerde.

Priprava tal za neposredno setev

Večje grude komposta razbijemo z orodjem in gredice poravnamo. Preden posejemo seme direktno (t.j. na gredice), z gredic odstranimo morebitno zastirko iz organskega materiala (slamo, listje, …), da se bodo tla čim prej lahko segrela.

Zaščita posevka

Zasejane gredice zaščitimo z vrtno kopreno ali pa gredo prekrijemo s kartonom, dokler seme ne vzklije. Nato karton odstranimo. Ta metoda je še zlasti priporočljiva pri sejanju korenja, ki ga ne smemo sejati globoko. Ob visokih temperaturah in močnem soncu (nad 22 °C), opoldne vrtno kopreno odkrijemo in jo zvečer pokrijemo nazaj.

KAJ SEJEMO V PRVI POLOVICI MARCA

1. Za sadike:
   Solata in radič (spomladanske sorte), jajčevec, paprika, čili, feferoni, gomoljna zelena, stebelna zelena, listnata zelena, listnati peteršilj, kolerabica, zgodnje zelje, glavnati ohrovt, brokoli, cvetača, por, čebula iz semena, blitva, koriander, koprc.
2. Neposredno na vrtne grede
   Za direktno setev v tla je za večino semen še premrzlo. Nekatera semena pa že lahko posejemo, saj jim nizke temperature nič ne škodijo, celo ustrezajo jim. Direktno na prosto lahko posejemo: pastinak, redkvice, korenje (lahko skupaj, so dobri sosedje), česen (spomladanska setev), grah, bob.

V drugi polovici marca lahko tudi zunaj posejemo že več semen. Koliko in katere, je odvisno od vremena, saj vrtna opravila v marcu določa spreminjajoče se vreme. Marec je lahko izjemno topel in suh, lahko pa je še povsem zimski mesec, zaradi česar bomo načrte prilagoditi in delo prestaviti na april.

Smiselno je imeti več žezel v ognju, zato vam predlagam, da poleg direktne setve na vrt in vzgoje sadik v lončkih in rastlinjaku (če ga imate) uporabite še zimsko setev (članek o ZIMSKIH SETVAH lahko preberete TUKAJ).

KAJ SEJEMO PROTI KONCU MARCA

1. Za sadike:
  rdeča pesa, paradižnik, bazilika, Pak-Choi, koromač, ognjič

2. Neposredna setev na grede:
  špinača, rdeča pesa, rukola, čebula, solata, peteršilj koren, zgodnji krompir

Okoli 10. marca damo na toplo krompir, da bo vzklil, sredi marca pa nakalimo tudi gomolje sladkega krompirja (sadike bomo na prosto presadili šele v drugi polovici maja). Če upoštevamo setveni koledar, delamo to na dan za korenino.

Podjetja lahko razdelimo na dve skupini: tista, ki lahko prodajajo karkoli, in tista, ki tega preprosto ne morejo, nočejo ali ne želijo. Med slednja sodi tudi Gajin vrt. Izdelki, ki jih imamo v Gajinem vrtu so takšni, da jim lahko zaupamo in tisti, s katerimi naše stranke dobijo to, kar jim je bilo obljubljeno. Zato se tudi letos, kot že vsa leta poprej, naše stare stranke spet vračajo – po nove nakupe.

Med izdelki, ki jim zaupamo, so tudi ekološki izdelki podjetja Sonnenerde: Zemlja za sadike, Kompost, Terra preta 90 % in Biooglje – aktivator zemlje.

Gerald Dunst, generalni direktor Sonnenerde, je študiral pedologijo (veda, ki preučuje tla), nakar je delal kot samostojni svetovalec za kompost v Nemčiji in tujini. Po 13 letih svetovalnega dela je ugotovil, da za večino kompostarn kakovost končnega izdelka ni najpomembnejši faktor. Pomembneje od kakovosti je, da čim hitreje odpeljejo odpadke. Odločil se je, da bo njegova pot drugačna: s kakovostno proizvodnjo in surovinami bo tudi končni izdelek kakovosten.

Svoje svetovalno delo je zaključil in leta 1998 v Avstriji ustanovil podjetje Sonnenerde. S svojo ekipo je leta 2012 prejel avstrijsko nagrado za zaščito podnebja .

Citat: “Naša filozofija je: Pridelujemo kakovostno zemljo – samo odlaganje biomase nam ni dovolj.” ( Vir: sonnenerde.at)

Hranilne snovi in ​​elementi v sledovih se zadržujejo na površini biooglja in v njegovih porah ter so na ta način nemoteno in stalno na razpolago rastlinam, ko jih le-te potrebujejo. Biooglje AZ vsebuje pravilno sestavljeno paleto mikroorganizmov (ki so nujno potrebni sestavni del življenja v zemlji) in vse minerale, ki jih potrebujejo rastline v zemlji, da lahko uspešno rastejo.

V tleh se začne takoj po dodajanju pospešeno tvoriti humus. Humus začne nastajati v prsti tik nad površino aktivatorja. Učinek je viden skoraj takoj po nanosu, rastline se zelo hitro odzovejo na ugodne pogoje, njihova rast je bolj uspešna, so bolj zdrave.

Po nekaj letih uporabe Biooglja-aktivatorja zemlje iz lastne zemlje ustvarimo “Terro preto” – in od tega trenutka dalje gnojenje ni več potrebno!

Navodila za uporabo: priporočamo dodajanje 3 – 5 % Biooglja AZ (tj. 3-5 litrov Biooglja AZ na 100 litrov zemlje). Biooglje AZ je treba dobro pomešati z zemljo. 

Primer: za 30 m2 velik vrt potrebujete eno do dve vreči Biooglja AZ na sezono. Biooglje uporabite ciljno: namesto, da bi ga potresli po vseh vrtu, ga raje dodajajte v sadilne jamice in jarke, ko sadite sadike oziroma sejete seme. Takšna uporaba je bolj varčna in bolj učinkovita.

Slabša kot so tla, več aktivatorja lahko uporabimo. Boljša kot so tla, manjši je takojšnji vidni učinek dodanih hranil. Učinek kopičenja humusa pa vedno ostane in več, kot je Biooglja AZ v tleh, boljši je učinek! Z Bioogljem AZ je treba ravnati kot z dodatkom za zemljo in ne kot z gotovo zemljo! Več kot 10 % ga zato ne smemo dodati.

Preberite še: Zakaj so cene biooglje tako zelo različne?

Eko Kompost Sonnenerde sodi v kakovostni razred A+. V primerjavi z drugimi komposti ima bistveno večjo vsebnost hranil (predvsem dušika!) in bistveno večji delež organske mase. Kot rezultat tega ima Eko Kompost Sonnenerde  izjemno dober, takoj viden učinek gnojenja. Kompost Sonnenerde je primeren za ekološko kmetovanje. Odlikovan je z oznako “Narava na vrtu”.

100 % zrel Eko Kompost Sonnenerde je kompost z nizko vsebnostjo soli in težkih kovin ter hkrati visoko vsebnostjo hranilnih snovi. Zagotavlja optimalen in naraven učinek gnojenja za rastline.  Visoka biološka aktivnost pospešuje razvoj življenja v tleh in poveča delež humusa v tleh. V nasprotju z izdelki, ki vsebujejo šoto, se struktura tal s pomočjo tega komposta vztrajno izboljšuje, z njegovo pomočjo pa se uravnava tudi vodna bilanca v tleh.

Ne vsebuje organskih odpadkov. Primeren je za vse vrste vrtnin oziroma poljščin, razen za rastline, ki jim ustrezajo izrazito kisla, močvirska tla.

Navodila za uporabo: površinsko nanesite 5 – 10 litrov na m² tal. Nežno ga vdelajte v tla ali uporabite za zastirko.

Največja težava pri setvi korenčka je njegova slaba kaljivost. Na kaljivost v prvi vrsti vpliva kakovost semena, zato izberemo preverjeno kvaliteto, kot jo imajo semena Samen Maier.

Kaj je pomembno, ko sejemo korenček:

• Zemlja, v katero sejemo korenček, mora biti rahla, brez kamenja in dovolj globoka. Naredimo lahko dvignjeno gredo, da ima več prostora za rast v globino. Odličen pridelek sem imela, ko sem korenček posejala v betonske kvadre brez dna.
• Ključna je vlaga po sejanju: tla se ne smejo osušiti, sicer korenček ne bo vzkalil.
• Tla morajo biti dovolj topla, sicer seme ne bo vzkalilo in bo čakalo na boljše pogoje.
• Zelo pomembno je, kako gosto posejemo seme (enako velja tudi za sejanje drugih drobnih semen). Idealno je, da ga posejemo tako, da nam ga potem ne bo treba redčiti.

Kaljivost korenčka lahko močno povečamo, če seme »obdelamo« po tem nasvetu:

2 žlici želatine stresemo v 1/2l dl hladne vode in premešamo. Postavimo na stran. V lonec natočimo ½ litra vode, pristavimo in počakamo, da voda zavre. Lonec odstavimo in vodi, ki je zavrela, primešamo ½ dl vode z želatino. Počakamo, da se zmes ohladi na sobno temperaturo, nato jo pretočimo v stekleničko. V stekleničko vsujemo seme (ne preveč, seme lahko, če ga bo v želatini premalo, dodamo tudi kasneje, odvzeti pa ga ne moremo). Stekleničko zapremo in dobro pretresemo, da se seme enakomerno razporedi po tekočini. Nasvet: v plastičen pokrovček PVC stekleničke naredimo luknjo; tako bomo vsebino lažje enakomerno polivali v jarek.

V gredo naredimo ozek in plitek jarek, na dno nasujemo Biooglje – aktivator zemlje (samo toliko, da postane dno jarka črno). V jarek nato počasi in enakomerno polijemo vsebino stekleničke. Jarek zasujemo. Po končanem sejanju gredo prekrijemo z zimsko kopreno.