Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Je zemlja utrujena, zbita? Rešitev je: jesensko zeleno gnojenje z dodatkom Biooglja AZ.

Facelija

 Od vrtnarjev, ki so se odločili, da ne bodo več uporabljali umetnih gnojil, poznajo pa tudi slabosti živalskega gnoja, velikokrat dobim tole vprašanje: “Kako naj ohranim zemljo rodovitno in rahlo, če pa nimam dovolj domačega komposta?”

Odgovor je preprost: (jeseni) posejte rastline za zeleno gnojenje, v zemljo dodajte še Biooglje-aktivator zemlje (250 g do 1 kg/m2).

Še tako zbito in utrujeno zemljo lahko obnovimo z obogatenim bioogljem in zelenim gnojenjem. Do naslednje pomladi si bo zemlja odpočila, se okrepila in z veseljem sprejela novo seme in sadike.

Najkasneje jeseni lahko povsod po vrtu, še zlasti pa tam, kjer je prst slaba, zbita in nerodovitna, posejete rastline za zeleno gnojenje. Le-te zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom. Na gredah jih pustimo, dokler ne bomo potrebovali prostora za novo setev in sajenje. Potem jih požanjemo, zdrobimo in vkopljemo v zemljo.

Ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija in sladka lupina čez zimo propadejo. V tla jih lahko vdelamo že zgodaj spomladi. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice pa prezimijo, zato jih lahko spomladi na vrtu pustimo še nekaj časa, odstranimo pa takrat, ko bomo potrebovali prostor.

Vsakoletno zeleno gnojenje ni vedno mogoče, saj včasih katera rastlina raste predolgo v jesenski čas, da bi lahko tam posejali rastline za zeleno gnojenje, ki bi še pred prihodom zime naredile dovolj listne mase. Dobro pa je, da je vsak del vrta zeleno pognojen vsaj enkrat v dveh letih.

NAVODILA ZA OBNAVLJANJE ZEMLJE: ZELENO GNOJENJE + BIOOGLJE-AKTIVATOR ZEMLJE

Kaj moramo vedeti pri izboru rastlin za zeleno gnojenje:

  • upoštevati moramo kolobar: tam, kjer bomo posejali oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico, ne smemo kasneje saditi križnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače, kolerabe, rukole, redkve in repe), ker so z njo v bližnjem sorodstvu.
  • za zeleno gnojenje poleg križnic in facelije uporabljamo še: ajdo, hitro rastoča prezimna žita, lucerno in druge detelje, špinačo, prezimne listnate solate in radiče. Spomladi jih vkopljemo v zemljo.
  • za zeleno gnojenje so najmanj primerne detelje, ki v nekaj mesecih ne naredijo dovolj listne mase.
  • zgodaj jeseni lahko sejemo facelijo in ajdo, ki pred zimo sicer ne bosta zacveteli, bosta pa naredili dovolj listne mase. Pustimo ju, da pozimi pod snegom poležeta in vrt zaščitita kot zastirka.
  • oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico lahko sejemo še pozno v jesen, vse so prezimno trdne in pred pomladjo ob prvi otoplitvi spet poženejo.
  • tudi križnice lahko sejemo pozno jeseni, saj kalijo pri precej nizkih temperaturah in rastejo tudi pri treh, petih ali sedmih stopinjah Celzija. Na manjših površinah lahko takoj po setvi dvignemo temperaturo tal s prekritjem s kopreno – po njo se bo zemlja ogrela za dve do tri stopinje, zaradi česar bo setev veliko uspešnejša.

Kako pripravimo tla

  • tla za setev rastlin za zeleno gnojenje le malo obdelamo; dovolj je, da jih prerahljamo z vilami s širokimi rogi.

Kaj naredimo z ostanki vrtnin, ki so še na gredicah

  • ostanke vrtnin, ki smo jih imeli na gredah, lahko uporabimo za zastirko ali jih vdelamo v tla, a le, če so zdrave. Pa tudi sicer jih je bolje odstraniti, posušiti na soncu, nasekati ali zdrobiti v drobilniku in skompostirati.

Navodila za setev rastlin za zeleno gnojenje z dodajanjem obogatenega biooglja

  • seme rastlin za zeleno gnojenje premešamo z izbrano količino Biooglja-aktivatorja zemlje. Potrebna količina semen je navedena na pakiranju semen. Z gredic odstranimo ostanke rastlin in zemljo zrahljamo. Tla enakomerno posujemo s pripravljeno mešanico semen in biooglja, ki jo nato rahlo vkopljemo v tla. Dobro zalijemo. Tla zastremo s kopreno ali pokrijemo z zelo redko zastirko. Do pomladi bo zastirka razpadla, kopreno pa po vzklitju rastlin odstranimo.

Kaj naredimo spomladi

  • spomladi nadzemne dele rastlin za zeleno gnojenje, bodisi zelene ali čez zimo pomrznjene, vdelamo v tla. Še prej jih je priporočljivo porezati in zdrobiti ali nasekati, saj jih bomo sicer pri prekopavanju težko prekrili z zemljo, pa tudi hitreje bodo razpadle. Vkopljemo jih 10 do 15 cm globoko. Uporabimo prekopalne vile in lopato, na velikih površinah lahko tudi frezo. Pozimi zaradi mraza skoraj ni preperevanja, a se hitro začne spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 °C. Običajno se to zgodi že marca.

Kakšen bo učinek na vrtu

  • Pomembno je, da vrt ne ostane prazen, zemlja ne sme biti gola. Prst na golih gredah, ki so izpostavljene padavinam, mrazu, vročini in vetru, pospešeno propada. Lahko jo zasadimo z jesenskimi in prezimnimi posevki, zastremo z zastirko, še najboljši način za nahranjenje in zaščito zemlje – tudi za vse, ki nimate dovolj snovi za pripravo zastirke in domačega komposta – pa je zeleno gnojenje v kombinaciji z Bioogljem-aktivatorjem zemlje.
  • Rastline za zeleno gnojenje varujejo prst, jo rahljajo s koreninami in nahranijo z zeleni deli, ki jih kasneje zakopljemo v tla. Zelena masa, ki jo plitvo vdelamo v tla, je vir organskih snovi oz. humusa v tleh. Z obogatenim bioogljem vnesemo mikroorganizme v tla, jim izboljšamo strukturo, uravnamo pH vrednost tal in povečamo sposobnost ohranjanja vlage. Tak način gnojenja je veliko boljši kot gnojenje s hlevskim gnojem, da niti ne omenjamo mineralnih gnojil.
  • Vsebino posedlih visokih gred obnovimo z Eko Kompostom Sonnenerde. Splača se kupiti večje pakiranje, Big Bag Eko Komposta Sonnenerde (vsebina je 1 m3, težak je cca 1 tono).
  • s to metodo boste nahranili svojo prst, popravili morebitne letošnje napake, izboljšali strukturo zemlje, dvignili rodovitnost in hkrati poskrbeli za zaščito zemlje pred zimo. Toliko prednosti! Boste poskusili? Več informacij o Biooglju-aktivatorju zemlje dobite TUKAJ.
Posted on by

Kaj delamo na vrtu jeseni

Posadimo sadike zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike lahko sadimo do druge polovice oktobra. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Motovilec

Za zimsko in zgodnje spomladansko pobiranje posejemo motovilec. Tudi tega zaščitimo s kopreno. Sejemo ga v vrstice z 20 cm razdaljo, kar povprek, ali pa v gnezda. V vsakem gnezdu je po nekaj semen, razdalja med gnezdi pa naj bo oprav tako 20 cm. Tako motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati. Zastirke med motovilec ne dajemo, saj nam bo otežila nabiranje in čiščenje.

Še zadnjič lahko posejemo rastline, ki jih preko sezone sejemo v dvotedenskih intervalih, da si zagotovimo vedno sveže mlade liste: rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Rukolo sejemo podobno kot motovilec, torej povprek, v vrste ali v kupčke. Že čez mesec in pol bo godna za rezanje. Režemo jo lahko še pozno v jesen. Odporna je na nizke temperature, zato bodo korenine zimo preživele na gredah, spomladi pa ponovno odgnale. Poznamo divjo rukolo ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolija) in vrtno rukolo (Eruca coltivata).  Če imate rastlinjak, ju lahko sejete preko celega leta.

Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.

Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.

Za naslednjo pomlad že sedaj posejemo kitajsko listno zelenjavo, ki dobro prenaša mraz (Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee). Režemo lahko mlade liste, ali pa jih mesec po setvi presadimo, da rastline razvijejo večje rozete. Pobiramo jih preko cele zime.

Posadimo lahko sadike zimskega pora in kitajskega kapusa. Pridelek bomo pobirali od novembra do konca zime.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Izberemo lepe in močne stroke, z nepoškodovano ovojnico, ki jih posadimo 2 do 3 cm globoko, med njimi pa naj bo 10 cm razmika. Jesenski česen bo dozorel istočasno s česnom, ki ga sadimo spomladi, vendar bo okusnejši in večji.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

Posted on by — 1 Comment

Higiena na vrtu

V prejšnjih novicah smo se pogovarjali o smislu ali nesmislu skubljenja paradižnikovih listov. Tatjana in Katka, ki sta se na objavo oglasili, sta se z napisanim strinjali, a hkrati poudarili tudi pomen odstranjevanja obolelih in poškodovanih listov z rastlin.

Drži, higiena je na vrtu zelo pomembna. Še zlasti v prihajajočih jesenskih dneh, ko se jutranja megla vleče preko vrta, z njo pa pridejo tudi spore plesni in glivic, ki lahko hitro povzročijo propad rastlin, predvsem plodovk.

Zračnost rastlin in odstranjevanje propadajočih listov in odsluženih rastlin je pomembno vrtno opravilo. Če ste pridni, kot sta Tatjana in Katka, delate to redno, sproti in vsak dan, če malo manj, pa vsaj pravočasno, preden se privlečejo pozno avgustovske megle …

(P.S. jaz sodim v drugi razred higienikov – tistega avgustovskega. Kovačeva kobila pač 🙂

Sfrizirane, očiščene in pomlajene buče. Nekoliko so skuštrane, a se bodo že še poravnale.
Nekateri si ne morejo kaj, da bi “razmišljali izven okvirjev”.
Paprike bodo zdaj nekoliko malo lažje zadihale.
Hokaido buče so odšle v klet in sprostile prostor za jesensko sajenje.
Paradižniki kar kličejo po striženju in zračenju.
Akcija se je komaj dobro začela.
Koliko materiala za kompost se je nabralo 🙂
Posted on by

Sadimo za jesen in zimo

Na fotografiji: sadike solate, radiča, brokolija, kodrolistnega ohrovta, nadzemnih kolerabic, blitve, brstičnega ohrovta in kitajskega zelja so pripravljene, da zapolnijo prostor na vrtu.

Še vedno lahko sejemo tudi seme določenih vrst zelenjave:

BLITVA: april – julij + september Dobri sosedje: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajsko zelje, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, redkev, solata, zelje. Nasvet: sadike blitve zlahka preživijo zimo. Blitvo iz pokritih visokih gred in  rastlinjakov lahko jemo do pozne jeseni in že zgodaj spomladi. Zunanje liste režemo, srček puščamo nedotaknjen.

ČRNA REDKEV: junij – avgust Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača.

GLAVNATA SOLATA: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje , listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.

MOTOVILEC: julij – september 

Dobri sosedje: bob, fižol, kitajsko zelje, kumarice, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode, kolerabica, ohrovt, por, špinača, čebula, azijska listnata zelenjava.

PAK CHOI: marec – september 

Dobri sosedje: motovilec, francoska špinača, novozelandska špinača, užitni tolščak, solata, špinača, čebula.

PASTINAK: avgust – september 

Dobri sosedje: čebula, krompir, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, solata, špinača.

PETERŠILJ, LISTNI: februar – avgust 

Dobri sosedje: kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj, artičoka, krompir, česen.

REDKEV EISZAPFEN: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, listnati ohrovt, endivija, nizek in visok fižol, korenček, vrtna kreša, paradižnik, pastinak, por, rdeča pesa.

REDKVICE: marec – sredina septembra 

Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, buče in bučke, korenček, kreša, lubenice, melone, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, francoska špinača.

SOLATA BERIVKA: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje, listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.

ŠPINAČA: marec – april + avgust – oktober 

Dobri sosedje: bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava.

Posted on by

Češpljev zavijač (Grapholita funebrana)

Na vrtu za hišo raste češplja, ki je letos obrodila tako obilno, da se preobložene veje spuščajo skoraj do tal. Ko pa sem pred nekaj tedni odtrgala in odprla njene prve plodove, sem v njih razočarana našla majhne črvičke in kupčke njihovih iztrebkov. Hvala, takih češpelj pa res ne bi!

Škodljivec, ki napada češplje in slive, se imenuje češpljev zavijač. To je droben nočni metuljček, majhna veščica. Na plod izleže jajčeca, in ko se iz njih izležejo ličinke, se zavrtajo do koščice plodu. Tam se nato sladkajo z mesom češplje.

Češpljev zavijač ima običajno dva rodova letno. Prvi rod leta maja in v začetku junija in povzroči junijsko črvivost plodov. Drugi rod leta od sredine julija do konca avgusta. Ta rod povzroči več škode, saj je takrat plodov več in bolj debeli so.

Kako sem ukrepala?

Češpljo smo takoj temeljito poškropili z raztopino Kaolina, ki je odvrnil češpljevega zavijača od namere, da bi si še kdaj privoščil naše češplje. Zdaj so zrele in čakajo na obiranje. Ko se sprehodim mimo drevesa, si za popotnico odtrgam nekaj plodov z različnih vej – in glej, tokrat v nobenem plodu ni niti črvička, niti njegovih kakcev. Dobra novica je tudi to, da Kaolin ne škodi okolju, človeku ali živalim – predvsem pa je pomembno to, da ni nevaren za čebele.

Posted on by

Nasvet iz leta 1934: Poč z voluharjem!

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. Tokratni nasvet je s strani 43 in ima naslov: “Proč z voluharjem!”

»Imam okrog 150 drevesc zasajenih v kraju, ki je ves živ voluharjev. Ob saditvi sem jih zavaroval z zdrobljenim steklom takole: V jame sem natrosil zdrobljenega stekla, potem sem za 1 cm natrosil prsti in drevo posadil tako, da korenine niso prišle naravnost na steklo. Potem sem pokril korenine  z zemljo in na to sem dal gnoj. Na gnoj sem zopet okrog debla in korenin prav na gosto potrosil zdrobljenega stekla. Nazadnje sem zopet pokril steklo s potrebno množino zemlje in napravil kolobar. Tako je deblo s koreninami vred v stekleni mreži, katera je najcenejša in najtrajnejša, torej tako rekoč večna, ker steklo ne zgnije. V naših krajih je silno mnogo voluharjev in delajo sadjarjem neprestano škodo tako, da je marsikdo iz obupa prenehal sadovnjake popravljati ali celo nove zasajati. Marsikateremu sem svetoval pomoč s steklom in dobil je zopet veselje. Kdor se je mojih nasvetov oprijel je vsak hvaležen, ker ima drevje mir pred njegovim največjim sovražnikom. S steklom ni treba štediti. Natresemo ga na gosto okrog korenin in ako hoče voluhar do njih mora skozi steklo delati rov. To pa iz znanih razlogov raje opusti.«

V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bo objavljen nasvet iz leta 1934 z naslovom “Ajda, sredstvo zoper ogrce.”

Posted on by

Ciprese rjavijo in se sušijo. Kaj lahko naredim?

Vprašanje:

»Pozdravljeni, ciprese so rasle 11 let zelo lepo, sedaj pa so se pri nekaterih začele sušiti veje. Zanima me, če obstaja homeopatski pripravek, ki bi pomagal pri preprečitvi sušenja cipres? Pošiljam še fotografije, če boste lahko kaj videli? Jaz ne vidim nobenih škodljivcev, mislim da je potem to zaradi suše, saj jih nismo nič zalivali. Ali je pomembno, da veje najprej odreže in potem uporabim homeopatsko in aktivator, ali to nima pomena?«

Odgovor:

Pozdravljeni!

V Sloveniji so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres (dejansko gre največkrat za paciprese in ameriški klek), ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Žal se čedalje pogosteje sušijo zaradi napačne nege, glivičnih bolezni in škodljivcev.

Veje se lahko sušijo iz različnih razlogov. Vzrok za rjavenje je lahko bolezen, škodljivci, nepravilna oskrba s hranili (preveč ali premalo), vročina, sončni ožig, suša … Še zlasti poleti ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil, najpogosteje gre za pomanjkanje magnezija. Redno, dvakrat letno jim dodajte Epsomsko sol, ki vsebuje magnezij. Vaše ciprese bodo odpornejše in manj podvržene rjavenju. Na vaši fotografijah je lepo vidno, da se sušijo najmlajše, zgornje veje. Na koncih vejic ni vidnih črnih trosov, ki bi lahko kazali na eno od nevarnih glivičnih bolezni. Upajva, da gre res samo za pomanjkanje magnezij in sušo, saj bo ti dve težavi najlažje odpraviti.

Pripravek, ki bo cipresam ne glede na vzrok rjavenja zagotovo koristil, je homeopatski pripravek Silicea C200 (silicij).

Kaj lahko še naredimo?

  1. Ciprese dobro preglejte, iščite hroščke, ličinke in molje. Še zlasti natančno preglejte debla, iščite luknjice. Škodljivec, ki ciprese močno poškoduje in lahko tudi uniči, je južni brinov krasnik. Kovinsko modro-zelen hrošček ima temne pike. Dolg je 8 mm. Njegove ličinke se zavrtajo v poganjke in debla. Uporabimo homeopatski pripravek za hrošče. Neka moja stranka si je pomagala tako, da je ciprese in pušpan najprej temeljito »sprala« z močnim vodnim curkom in se učinkovito zmanjšala populacijo škodljivcev. Po tem, prvem ukrepu, je uporabila še druge ukrepe za zdravljenje in zaščito rastlin.
  • Preglejte vznožje debel in vidne korenine. Lubje mora biti lepo. Če trohni ali je razpokano, lahko to kaže na glivične bolezni. Najpogostejša je fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis). Bolezen prepoznamo po tem, da se na koreninskem vratu in spodnjem delu debla pod skorjo pojavijo rdečerjave nekroze, ki so ostro ločene od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane najprej sivo zelena, kasneje pa rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že v prvem letu. Običajno se sušenje začne spodaj, na najstarejših vejah. Pomembno je, da ukrepamo čim prej. Uporabimo homeopatske pripravke za glivične bolezni.
  • Kot že rečeno, so ciprese kot vsi iglavci, še zlasti občutljive na pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje povzroči rjavenje. Magnezij jim dodamo z Epsomsko soljo. Zemljo obogatimo še z Bioogljem-aktivatorjem zemlje in jih na ta način dohranimo in okrepimo.
  • Suša je pogost vzrok za propadanje cipres. V poletjih, kot je bilo letošnje, jih moramo nujno zalivati. Tla pod njimi zastremo, da zmanjšamo izhlapevanje. Pomaga tudi dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje, ker zadržuje vlago in dohranjuje rastline.

Ne glede na vzrok, predlagam naslednje: suhe veje izrežite do zdravega lesa (pri tem pazite, da ga ne poškodujete) in uničite (npr. v peči – ne vrzite jih na kompost). Če luknjic v deblu ni, predlagam, da veje najprej izrežete, ciprese pa nato, ko bodo “lepe”, oskrbite z Bioogljem AZ, nato pa zalijte s pripravkom iz Silicee C200. Če jim letos še niste dodali magnezija, jih zalijte z raztopino Epsomske soli, s katero oskrbimo ciprese z magnezijem. Pomanjkanje hranil, zlasti magnezija, je lahko pri iglavcih vzrok za rjavenje, za upad odpornosti, zaradi česar se nato, še posebej pri starejših cipresah, pojavijo škodljivci in bolezni.

Posted on by

Kaj lahko še posejemo? … julij – avgust – september …

BLITVA: april – julij + september Dobri sosedje: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajsko zelje, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, redkev, solata, zelje. Nasvet: sadike blitve zlahka preživijo zimo. Blitvo iz pokritih visokih gred in  rastlinjakov lahko jemo do pozne jeseni in že zgodaj spomladi. Zunanje liste režemo, srček puščamo nedotaknjen.
ČRNA REDKEV: junij – avgust Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača.
FIŽOL NIZKI HELIOS: maj – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, sladka koruza, solata, špargelj, endivija, špinača.
GLAVNATA SOLATA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje , listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
KITAJSKO ZELJE: julij – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, endivija, fižol, grah, francoska špinača, solata, korenček, novozelandska špinača, špinača, motovilec, zelena.
KORENJE NANTAISE: marec – julij Dobri sosedje: blitva, čebula, črna redkev, drobnjak, kreša, por, radič, redkvica, česen, solata, endivija, grah, zelje, koleraba in kolerabica, por, užitni tolščak, bob, redkvica, redkev, špinača, paradižnik.
MOTOVILEC: julij – september Dobri sosedje: bob, fižol, kitajsko zelje, kumarice, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode, kolerabica, ohrovt, por, špinača, čebula, azijska listnata zelenjava.
PAK CHOI: marec – september Dobri sosedje: motovilec, francoska špinača, novozelandska špinača, užitni tolščak, solata, špinača, čebula.
PASTINAK: avgust – september Dobri sosedje: čebula, krompir, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, solata, špinača.
PETERŠILJ, LISTNI: februar – avgust Dobri sosedje: kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj, artičoka, krompir, česen.
RDEČA PESA: april – julij Dobri sosedje: čebula, drobnjak, fižol, pastinak, peteršilj, solata, česen, brokoli, grah, motovilec, listnati ohrovt, kumare, koleraba, kolerabica, ohrovt, bob, redkev, redkvica, brstični ohrovt.
REDKEV EISZAPFEN: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, listnati ohrovt, endivija, nizek in visok fižol, korenček, vrtna kreša, paradižnik, pastinak, por, rdeča pesa.
REDKVICE: marec – sredina septembra Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, buče in bučke, korenček, kreša, lubenice, melone, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, francoska špinača.
SOLATA BERIVKA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje, listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
ŠPINAČA: marec – april + avgust – oktober Dobri sosedje: bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava.
Posted on by — 2 komentarja

Nasvet iz leta 1934: Ne obirajte listov od paradižnikov!

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bom vsakič predstavila enega od njih. Tokratni nasvet je s strani 123 in ima naslov: “Ne obirajte listov od paradižnikov!”

“Pri nas je še splošna tista slaba navada, obirati liste od paradižnikov, češ da pridejo plodovi bolj na solnce in da potem prej dozorijo. To je popolnoma napačno ravnanje. Surove rudninske snovi, ki jih rastlina sprejema po koreninah iz zemlje, ne gredo kar naravnost v plodove, ampak najprej v liste, kjer se predelajo v organsko tvarino (škrob, sladkor itd.), od ondod gredo te predelane snovi v plodove, kjer se kopičijo v obliki sladkorja, kisline, staničnine itd. Če torej liste potrgamo, oropamo rastlino najvažnejšega organa in je popolnoma izključeno, da bi mogli plodovi na ogoljenih rastlinah pravilno zoreti. Možno je, da pordeče, toda so brez prave vsebine in brez okusa – torej skoraj neporabni. Slaba navada še zelenim rastlinam odstranjevati liste je udomačena tudi pri nekaterih drugih vrtnih in celo poljskih rastlinah. Po vrtovih obirajo zeleno, zelje in druge kapusnice, korenje, peteršilj itd., po polju krompir, koruzo itd. – povsod pa s pretvezo, da se bo zato kak drug del rastline bolj redil ali pa prej dozorel. Ko bi pazili, bi se v vsakem takem primeru prepričali, da se doseže uprav nasprotno, noben organ se ne more razvijati, ako rastlina nima listov in noben plod, najsibo paradižnik ali krompir ali koruza, ne more brez listov normalno zoreti. Pozori le prisiljeno, na veliko škodo njegovi vsebini. Listi se smejo obirati z rastline le tedaj, ko začno bledeti ali rumeneti. Tedaj so svoj posel opravili in rastlina sama pokaže, da jih ne potrebuje več.”

P.S. Moja opomba: nasvet govori o listih in ne o zalistnikih. Zalistniki so majhni poganjki, ki zrastejo v stiku med paradižnikovim steblom in vejo. Če te pustimo, se paradižnik pogosto razraste v nepregledno zmešnjavo stebel in vej. Zalistnike je zato smiselno redno odstranjevati. Najbolje je, če jih odščipnemo, ko so majhni (manj kot 2,5 cm), da je rana čim manjša.

Naslednji nasvet, ki bo objavljen v avgustovskih Novicah iz Gajinega vrta, ima naslov: “Uspešen način zatiranja voluharja.”

Na fotografiji: SADJAR IN VRTNAR, letni zbornik 1934
Posted on by

Kaj delamo na vrtu, ko je mlaj?

V času zadnjega krajca (ko je Luna v obliki črke C – po domače rečemo, da “crkuje”) in v času mlaja (ali “prazne Lune”) sadimo in sejemo rastline, katerih užitni del je v tleh (npr. čebula, korenček, krompir …). Ko je mlaja konec, nastopi čas mlade Lune (Lunin prvi krajec, ko se Luna se začne “rediti”). Takrat je idealen čas za sejanje, sajenje in delo z rastlinami, pri katerih uživamo liste in nadzemne plodove.

A ostanimo pri mlaju. Danes, 28. julija 2022, bo mlaj nastopil zvečer, ob 19:55. Od današnjega četrtka zvečer pa vse do jutrišnjega petka zvečer bo čas idealen za:
– različne ukrepe proti škodljivcem (če jih imate, seveda) in za
– krepitev, vzpodbudo in zdravljenje rastlin, ki so krmežljave, bolne, ali pa nikakor nočejo pokazati nekaj več veselja do življenja.

Rastline, ki jih določimo za ta ukrep, ob mlaju obrežemo tako, da jim odrežemo konico vrha ali obrežemo konice vej. Bolnim odrežemo vse, kar je bolnega in poškodovanega, a največ do 1/3 njihove mase. Po zdravljenju jih okrepimo s homeopatijo: za poškodbe izberemo Arnico C200 (zalijemo) in Calendulo C30 (lahko tudi poškropimo). Krmežljave in bolne rastline bomo s tem pozdravili. Ukrep velja tako za drevesa, grmovnice, zelenjavo, kot tudi za okrasne in cvetoče rastline.

V večini primerov si tako zdravljena rastlina brez težav opomore, tudi zato, ker so v času mlaja in tik pred njim rastlinski sokovi skriti globoko v rastlini, zato rastlina zaradi zdravljenja ne bo mogla “izkrvaveti”.